Franja

Zadetki iskanja

  • zèl (zlà zlò)

    A) adj.

    1. cattivo, maligno, malvagio; knjiž. malo:
    zla usoda cattiva sorte
    zli jezik mala lingua
    biti zle volje essere di cattivo umore

    2. brutto, torbido:
    zla slutnja brutto presentimento
    zla rana brutta ferita
    zli časi tempi torbidi
    biti čigav zli duh nekoga influire negativamente su qcn.

    B) zlì (zlà, zlò) m, f, n il cattivo, la cattiva
  • zévati (-am) | zévniti (-em) imperf., perf.

    1. esser aperto, spalancato, aprirsi; essere visibile:
    rana zeva la ferita è aperta
    čevlji zevajo le suole sono bucate

    2. pren. aprirsi

    3. pren. tenere aperto, aprire (la bocca, il becco); (zehati) sbadigliare
  • zijáti (-ám) imperf.

    1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
    rana zija la ferita è aperta

    2. aprirsi:
    pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

    3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
    kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

    4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

    5. pejor. urlare, strillare:
    kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
    zijati nad kom sgridare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
    zijati v časopis leggere il giornale
    pren. zijati v zrak bighellonare
    zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
    PREGOVORI:
    čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole
  • zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
    zlata sredina die goldene Mitte
    zlato pravilo die goldene Regel
    zlato runo das Goldene Vlies
    zlato tele das goldene Kalb
    zlate niti množina das Fadengold
    figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
  • zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré

    zlate besede paroles ženski spol množine d'or
    zlata črka lettre ženski spol d'or
    zlat dolar dollar d'or moški spol
    zlata medalja médaille ženski spol d'or
    zlat okvir cadre doré
    zlata poroka noces ženski spol množine d'or
    zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
    zlata rezerva réserve ženski spol d'or
    zlata ruda minerai moški spol d'or
    zlat rudnik mine ženski spol d'or
    zlato runo la toison d'or
    zlata sredina le juste milieu
    zlato tele le veau d'or
    zlati vek l'âge d'or
    zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
    zlato srce cœur moški spol d'or
    obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
    rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
    knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
  • zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
    1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
    2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
    3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
    4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
    5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo
  • zmečkán (-a -o) adj. schiacciato; ammaccato; gualcito; med.
    zmečkana rana ferita lacero-contusa
  • zunánji extérieur, externe; étranger

    zunanje ministrstvo ministère moški spol des Affaires étrangères
    zunanja politika (trgovina) politique extérieure (commerce extérieur)
    za zunanjo uporabo pour usage externe
    zunanji svet monde extérieur
    zunanja rana blessure ženski spol externe
    zunanji videz les apparences ženski spol množine
  • žȁba ž
    1. žaba: žaba hrženica zool. hrženica, Rana ridibunda; zelena žaba zool. zelena žaba, Rana esculenta
    2. zool. odičar, morska spaka, morski vrag, Lophius piscatorius
    3. ljudi žabe podvodni ogledniki; progutati -u doživeti, doživljati kaj neprijetnega
  • žaréti (-ím) imperf.

    1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
    sonce žari il sole brilla

    2. ardere, bruciare:
    bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

    3. illuminarsi, splendere, risplendere:
    žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

    4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
    gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
    morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

    5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
    iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rana žari la ferita duole
    njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
    žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
    pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
    žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)
  • želodčen pridevnik
    (o organu) ▸ gyomor
    želodčna razjeda ▸ gyomorfekély
    želodčna bolečina ▸ gyomorfájás
    želodčna krvavitev ▸ gyomorvérzés
    želodčna okužba ▸ gyomorfertőzés
    želodčna rana ▸ gyomorfekély
    želodčna okvara ▸ gyomorbaj
    želodčna gripa ▸ gyomorinfluenza
    želodčne težave ▸ gyomorrontás, gyomorbántalmak
    želodčna sluznica ▸ gyomornyálkahártya
    želodčna stena ▸ gyomorfal
    želodčna votlina ▸ gyomorüreg
    želodčni čir ▸ gyomorfekély
    želodčni rak ▸ gyomorrák
    želodčni tumor ▸ gyomordaganat
    želodčni krč ▸ gyomorgörcs
    želodčni sok ▸ gyomornedv
    Povezane iztočnice: želodčna kislina
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • ἀ-λᾰός 3 (λάω vidim), slep, slepilen; ἕλκος, rana, ki povzročuje slepoto.
  • ἀνταῖος 3 (ἄντα) poet. nasproten, spredaj, sovražen; πληγή rana na prsih; ἀνταίαν μ' ἔπαισε (πληγήν) ranil me je spredaj (= smrtno).
  • βλῆμα, ατος, τό (βάλλω) ion. met, vržek, strel, rana.
  • δια-κοπή, ἡ (δια-κόπτω) razsekanje, globoka (zevajoča) rana.
  • ἕλκος, ους, τό [Et. lat. ulcus iz ełkos.] 1. rana, ulje. 2. nesreča, škoda.
  • καίριος 3 in 2 (καιρός) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, πληγή: smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez πληγή: ἡ καιρίη smrtonosni udarec, τὸ καίριον nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ἐν καιρίῳ, κατὰ καίριον na smrtnonevarnem mestu. 2. čas. o pravem času στείχω, δέος, pravočasen, primeren, pravi δρᾶν, φρονέω, εἶπον; πρὸς τὸ καίριον πονέω pomagam o pravem času.
  • νόσος, ἡ, ion. νοῦσος 1. a) bolezen, bolehavost, kuga, pomor; b) blaznost θεία νόσος; ἱερά padavica; c) (νοσηλεία) gnojna rana. 2. pren. a) zlo, nesreča, muka, bolečina; strast, napaka, greh, hudobija; b) o osebah: poguba, kuga, nesreča νόσος πόλεως.