zèl (zlà zlò)
A) adj.
1. cattivo, maligno, malvagio; knjiž. malo:
zla usoda cattiva sorte
zli jezik mala lingua
biti zle volje essere di cattivo umore
2. brutto, torbido:
zla slutnja brutto presentimento
zla rana brutta ferita
zli časi tempi torbidi
biti čigav zli duh nekoga influire negativamente su qcn.
B) zlì (zlà, zlò) m, f, n il cattivo, la cattiva
Zadetki iskanja
- zévati (-am) | zévniti (-em) imperf., perf.
1. esser aperto, spalancato, aprirsi; essere visibile:
rana zeva la ferita è aperta
čevlji zevajo le suole sono bucate
2. pren. aprirsi
3. pren. tenere aperto, aprire (la bocca, il becco); (zehati) sbadigliare - zijáti (-ám) imperf.
1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta
2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio
3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete
4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso
5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole - zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
zlata sredina die goldene Mitte
zlato pravilo die goldene Regel
zlato runo das Goldene Vlies
zlato tele das goldene Kalb
zlate niti množina das Fadengold
figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein - zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré
zlate besede paroles ženski spol množine d'or
zlata črka lettre ženski spol d'or
zlat dolar dollar d'or moški spol
zlata medalja médaille ženski spol d'or
zlat okvir cadre doré
zlata poroka noces ženski spol množine d'or
zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
zlata rezerva réserve ženski spol d'or
zlata ruda minerai moški spol d'or
zlat rudnik mine ženski spol d'or
zlato runo la toison d'or
zlata sredina le juste milieu
zlato tele le veau d'or
zlati vek l'âge d'or
zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
zlato srce cœur moški spol d'or
obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche - zlát (-a -o) adj.
1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro
2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate
3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro
4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro
5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori
6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro
7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca - zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo - zmečkán (-a -o) adj. schiacciato; ammaccato; gualcito; med.
zmečkana rana ferita lacero-contusa - zunánji extérieur, externe; étranger
zunanje ministrstvo ministère moški spol des Affaires étrangères
zunanja politika (trgovina) politique extérieure (commerce extérieur)
za zunanjo uporabo pour usage externe
zunanji svet monde extérieur
zunanja rana blessure ženski spol externe
zunanji videz les apparences ženski spol množine - žȁba ž
1. žaba: žaba hrženica zool. hrženica, Rana ridibunda; zelena žaba zool. zelena žaba, Rana esculenta
2. zool. odičar, morska spaka, morski vrag, Lophius piscatorius
3. ljudi žabe podvodni ogledniki; progutati -u doživeti, doživljati kaj neprijetnega - žaréti (-ím) imperf.
1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla
2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva
3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia
4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna
5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio) - želodčen pridevnik
(o organu) ▸ gyomorželodčna razjeda ▸ gyomorfekélyželodčna bolečina ▸ gyomorfájásželodčna krvavitev ▸ gyomorvérzésželodčna okužba ▸ gyomorfertőzésželodčna rana ▸ gyomorfekélyželodčna okvara ▸ gyomorbajželodčna gripa ▸ gyomorinfluenzaželodčne težave ▸ gyomorrontás, gyomorbántalmakželodčna sluznica ▸ gyomornyálkahártyaželodčna stena ▸ gyomorfalželodčna votlina ▸ gyomorüregželodčni čir ▸ gyomorfekélyželodčni rak ▸ gyomorrákželodčni tumor ▸ gyomordaganatželodčni krč ▸ gyomorgörcsželodčni sok ▸ gyomornedvPovezane iztočnice: želodčna kislina - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta - ἀ-λᾰός 3 (λάω vidim), slep, slepilen; ἕλκος, rana, ki povzročuje slepoto.
- ἀνταῖος 3 (ἄντα) poet. nasproten, spredaj, sovražen; πληγή rana na prsih; ἀνταίαν μ' ἔπαισε (πληγήν) ranil me je spredaj (= smrtno).
- βλῆμα, ατος, τό (βάλλω) ion. met, vržek, strel, rana.
- δια-κοπή, ἡ (δια-κόπτω) razsekanje, globoka (zevajoča) rana.
- ἕλκος, ους, τό [Et. lat. ulcus iz ełkos.] 1. rana, ulje. 2. nesreča, škoda.
- καίριος 3 in 2 (καιρός) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, πληγή: smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez πληγή: ἡ καιρίη smrtonosni udarec, τὸ καίριον nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ἐν καιρίῳ, κατὰ καίριον na smrtnonevarnem mestu. 2. čas. o pravem času στείχω, δέος, pravočasen, primeren, pravi δρᾶν, φρονέω, εἶπον; πρὸς τὸ καίριον πονέω pomagam o pravem času.
- νόσος, ἡ, ion. νοῦσος 1. a) bolezen, bolehavost, kuga, pomor; b) blaznost θεία νόσος; ἱερά padavica; c) (νοσηλεία) gnojna rana. 2. pren. a) zlo, nesreča, muka, bolečina; strast, napaka, greh, hudobija; b) o osebah: poguba, kuga, nesreča νόσος πόλεως.