Franja

рубец m zarobljen rob; (med.) brazgotina; vamp

рубчик m brazgotinica; majhen rob, robček

angulus -ī, m

1. ogel, vogal, kot: Vitr., Plin., anguli omnes aedium Pl., angulus dextri lateris S. fr., circuli figura nihil habet incisum angulis Ci., ang. castrorum C., muri L., extremus ang. e saxo O. rob, ang. oculorum Cels. očesni kotič; kot morske obale = zaliv, zatok: Auct. b. Afr., Gallicus Ca. fr.; kot ali ogel kake pokrajine: Venetorum, Alpium, extremus angulus agri Brutii, extremus Italiae ang. L., ultimus Italiae ang., Bruttius ang. Fl.; occ. (geom. ali matem.) kot: huius lateris alter angulus ad orientem solem spectat C., pares anguli Ci., ang. obtusus Lucr. topi kot, horizonta rectis angulis secare Sen. ph. pravokotno rezati.

2. pren. kot = oddaljen samoten kraj, zakotje, zakotek: in angulum aliquo ire Ter., in ullo angulo Italiae Ci., ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H., angulus hic mundi nunc me... accipit Pr., in ultimo et remotissimo terrarum orbis angulo Vell.; zaničljivo (o šolah v nasprotju s praktičnim življenjem): quas (res) isti in angulis personant Ci.; pren.: me... ad omnes litterarum angulos revocas Ci. v vse kotičke črkovne pravde.

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.

ažúren² (-rna -o) adj. obrt. à jour, a giorno:
ažurni rob perila biancheria con orlo a giorno

ažurn|i (-a, -o)
ažurni šiv die Hohlnaht
ažurni rob der Hohlsaum

bazen [é] moški spol (-a …) das Becken (tudi tehnika) (čistilni Klärbecken, zadrževalni Rückhaltebecken); kopalni: das Schwimmbecken, (kopališče) das Schwimmbad
zimski bazen das Hallenbad, die Schwimmhalle
v vrtovih, ribogojnicah: der Teich
bazena Becken-
(rob bazena der Beckenrand)

cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog

cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

césten road; street

céstni delavec roadman, pl -men, navvy, ZDA road laborer
céstni govornik street orator, ZDA pogovorno soapbox orator, soapboxer
céstni gramoz road metal, ballast, macadam
céstno ozko grlo road bottleneck
césten jarek road ditch, road drain
céstno križišče crossing; crossroads pl (s konstr. v sg)
céstni hrup street noise
céstni most viaduct; highway (ali road) bridge
céstni obvoz (namenoma zgrajen) bypass; (začasen) diversion, detour
céstni nadvoz road overpass, viaduct
céstni odcep branch road, side road, place where side road branches off; branching off
céstna mreža road system, road network
céstni muzikant itinerant musician, busker
céstni ovinek road turn, road curve, road bend, sharp turn
céstni nadzornik road surveyor
céstni pometač scavenger; street (ali road) sweeper, ZDA street cleaner
céstni prehod street crossing
céstni podvoz underpass, subway, tunnel
céstna pregrada street barricade
céstni promet road (ali highway) traffic, (v mestu) street traffic
céstni red traffic regulations pl
céstni rob roadside, road border, verge of the road
céstna razsvetljava lighting of the streets, street lighting
céstni red rule of the road
céstni rop highway robbery
céstni ropar highway man, pl -men, bandit, robber, ZDA road agent, humoristično knight of the road
céstna svetilka street lamp
céstni valjar road roller, (parni) steamroller
céstni prometni zastoj traffic jam
céstno vozilo road vehicle
voz céstne železnice tramcar, tram, ZDA trolley, streetcar
céstna železnica tramway, tramline, ZDA trolley line
céstna zapora blocking of streets

cheveu [šəvö] masculin las; razpoka (v porcelanu)

à un cheveu za las, za širino lasu
en cheveux brez klobuka (o ženski), razoglav
cheveus d'ange girlande na božičnem drevesu; tanki rezanci; vložene limonine lupine
cheveux de Vénus (botanique) Marijini lasci
cheveu d'or zlat rob (na porcelanu)
brosse féminin à cheveux ščetka za lase
chute féminin des cheveux izpadanje las
épingle féminin à cheveux lasnica
faux cheveux nepravi lasje
s'arracher les cheveux lase si puliti
avoir mal aux cheveux imeti »mačka«, biti skrokan
couper, fendre les cheveux en quatre (figuré) dlake cepiti
défaire, couper, teindre les cheveux razpustiti, ostriči, barvati lase
cela fait dresser les cheveux človeku se naježijo lasje ob tem
ne pas se faire des cheveux (blancs) ne si delati sivih las
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
porter les cheveux courts, longs nositi kratke, dolge lase
se prendre aux cheveux skočiti si v lase, biti si v laseh
saisir l'occasion aux cheveux zgrabiti za priložnost
ne tenir qu'à un cheveu viseti na nitki, za las manjkati
ne pas toucher un cheveu à quelqu'un niti lasu komu ne skriviti
toucher un cheveu de la tête de quelqu'un (figuré) samo malo se koga dotakniti, povzročiti mu najmanjšo možno škodo
tiré par les cheveux za lase privlečen
tirer par les cheveux zlasati
il va y trouver un cheveu občutil bo veliko razliko v svojo škodo
cela vient, arrive comme un cheveu sur la soupe (familier) to pride ob nepravem času, to je popolnoma neumestno
il y a un cheveu! (populaire) stvar ne gre gladko!

circulus (sinkop. circlus) -ī, m (demin. circus)

1. krog, krožnica, obod(nica): Vell., Plin. iun., Iust., circulus aut orbis, qui Graece κύκλος dicitur Ci., coronae modici circuli L. srednjega obsega, priusquam hoc circulo excedas L.; poseb. o kroženju svetov: quot Luna circlos annuo in cursu institit Acc. fr., stellae circulos suos conficiunt Ci., caelum dividitur in circulos quinque Sen. ph., zodiacus c. Hyg., lacteus Hyg., Plin. Rimska cesta, circulus ultimus axem ambit O. zadnji pas; geogr. (krog) vzporednik: Plin.

2. met. (konkr.)
a) kar je okroglo, krožec, obroč(ek), obod, kolobar, členek (pri verigi): Plin., Aus., circulus auri V. zlata veriga, molli subnectit (crines) circulos auro V. obroček na glavi, laxi tenui de vimine circli V., circuli suspensi Cu., circulus ingens, de cupa grandi excussus Petr. velikanski obroč, c. corneus Suet., eboreus Petr., circulos ardentes transilire Petr. (o glumaču) obroče; krožec kot pecivo: Varr., Vop.
b) obzidje, ograda: circulus muri exterior L.
c) medic. obroček: aspera arteria constat ex circulis quibusdam Cels., c. glandis Cels. rob glaviča (pri penisu), isto tudi samo circulus: a pube usque circulum Cels.
č) mesečev krog: c. lunae M.
d) okrogla skleda: orbibus in nostris circulus esse potest Mart.
e) krožek, krog, družba, skupina ljudi: Plin., Mart., cum in circulum venerat, in quo de philosophia sermo haberetur N., in conviviis rodunt, in circulis vellicant Ci., sermones inter se serentes circuli L., in circulis conviviisque celebrata sermonibus res est L., ut in circulis mos est Petr. pred pouličnim občinstvom, per fora et circulos loqui T.

civilizacija samostalnik
1. (razvita družba) ▸ civilizáció
2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizációAngleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizációKadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.

corōnō -āre -āvī -ātum (corōna)

1. venčati, ovenč(ev)ati, (z vencem, z venci) (o)krasiti, (o)dičiti, (na)kititi: cratera (vina) coronant V., c. locum fronde funerea V., templa O., marino rore deos fragilique myrto H., victimas Plin., ille, qui spinis coronatus est Aug. (o Kristusu); med.: hederā coronantur Bacchico ritu Macr. Pogosto pt. pf. corōnātus 3: Varr., Val. Fl. idr., sedebat in rostris … coronatus Ci., epulae, quas inibant propinqui coronati Ci., coronatus laureā coronā, decemviri coronati laureā L., coronata frons, coronati capilli, coronata puppis, coronatae lintres O., c. arae, carinae, c. phaselus Pr., c. aselli, equi, iuvenci Pr., O., postes lauro coronati Q., coronatus spinis (s trnovo krono) Lact.; z grškim acc.: coronatus nitentes mallobathro Syrio capillos H.; kot subst. corōnātī -ōrum, m ljudje z venci (s kronami), ovenčanci, okronanci: volgum autem tam chlamydatos quam coronatos voco Sen. ph.; occ.
a) zmagovalca v tekmovalnem boju (v tekmi) (o)venčati (častna nagrada je bila oljkov ali lovorov venec): coronare victores oleā ali oleastro Olympiae Plin., victores lauro Delphis Plin., coronari utroque certamine Q., cum pugili coronato carmen … scripsisset Suet., sunt eo modo multi coronati (poëtae) Q., Homerus laudatus et coronatus Min., de oratoribus coronatus Suet. iz kroga govornikov ovenčan, comoediam de sententia iudicum coronare Suet. komediji častno nagrado priznati, coronari novo nomine Plin. biti okrašen z novim imenom kot nagrado zmagovalca; od tod z notranjim obj.: magna coronari Olympia (gr. στεφανοῦσϑαι Ὀλύμπια μεγάλα) H. pri velikih olimpijskih igrah prejeti (oljkov) venec kot zmagovalec.
b) vēnīre coronatum (= sub corona vēnīre, gl. corōna) ovenčan = kot vojni ujetnik proda(ja)ti se: Ca. fr.

2. pren. ovenč(ev)ati = obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati): quae (pluma columbarum) sita cervices circum collumque coronat Lucr., silva coronat aquas O., coronant myrteta summum lacum O. obdajajo zgoraj jezerski rob, suggestā castra coronat humo Pr., densāque nemus statione coronant Stat., c. solem itineribus Vitr. (o zvezdah), simplex aetheris dorsum sacratā amoenitate lucis Ap. (o zvezdah), sol circa domum patris eius fulgido ambitu coronatus Lamp., papillae parvis orbibus coronatae Lact., regem illum mundi coronamus Lact. obdajamo v krogu; pesn.: omnem abitum custode coronant V. postavijo okoli.

cradle¹ [kréidl] samostalnik
zibelka
figurativno rojstni kraj, otroštvo; korito za izpiranje zlata
medicina opornica
tehnično opora, ležaj; vilice za telefonske slušalke; prehodna vlagalna deska (tisk); zidarski oder

to rock the cradle zibati
from the cradle od mladih nog
to rob the cradle poročiti ali zaročiti se s premladim partnerjem
the cradle of the deep morje

culter -trī, m nož: osseus Col., lapideus Vulg.; poseb. kosir, vínjek: Col.; klavni nož: Pl., Suet., bovem ad cultrum emere Varr. za zakol, ab lanio cultro arrepto L.; pesn. pren.: fugit improbus ac me sub cultro linquit H. me pusti (kot žrtev) pod klavčevim nožem = v rokah nadležneža; kuhinjski nož: Pl., c. coquinarius Varr. fr.; c. venatorius lovski nož: Petr., Suet.; črtalo, ralo, lemež: Plin.; cultri tonsorii (tudi samo cultri) britve = škarje za brado: Petr., qui (Dionysius) cultros metuens tonsorios candente carbone sibi adurebat capillum Ci.; enako cultri tonsorum: Plin.; preg.: tympanum versatile in cultro (in cultrum) collocare Vitr. na rob postaviti.

currō -ere, cucurrī, cursum (prim. gr. ἐπικουρέω iz *ἐπικορσέω prehite[va]ti, ἐπίκουρος iz ἐπίκορσος na pomoč hiteč, lat. currus, cursus)

1. teči, tekati, dirjati, gnati se, hiteti: si stas, ingredere; si ingrederis, curre; si curris, advola Ci. ep., c. latā viā Ci., Puteolos, ad matrem Neapolim Ci., cum facibus ad curiam cucurrerunt Ci., c. alicui subsidio Ci., Pr., ad villam Lucr., neque currentem se nec cognoscit euntem … : genua labant V. ne spozna sebe (= svoje prejšnje moči) niti ko teče niti ko hodi, catervatim c. L., pro se quisque currere ad sua tutanda L., unde (= a quo) uxor mediā currit de nocte vocata H., per totum conclave pavidi currunt (mures) H., superare currendo omnes O. (o psu), ad vocem praeceps amensque cucurri O., in nostros curre, puella, toros Pr., multum ambulandum est, currendum aliquando Cels., aves, quae magis currunt, quam volant Cels., recte c. Plin. (o opicah) vzravnano tekati (hoditi), c. ad consulendos hariolos Ph., ad necem Ph. (o jelenu), in ordines, per invia saxa, protinus ad regem, ad eum complectendum Cu., frequentior currentibus quam reptantibus lapsus Plin. iun.; pogosto brezos.: quo celeriter curratur Pl., curritur ad me Ter., curritur certatim ad hoc opus, curritur ad praetorium Ci., curritur ex omnibus locis urbis in forum L.; z notranjim obj.: cur non eosdem cursus cucurrerunt? Ci. (pren.) zakaj niso krenili po isti poti? c. stadia Plin. (o tekaču); v pass.: campus curritur Q.; curre z imp.: curre, obstetricem arcesse Ter., curre, nuntia venire Afr. fr.; currere z inf. = (po)hiteti, podvizati se: ecquid currit pollinctorem arcessere? Pl., quis illam (dexteram) osculari non curreret? Val. Max. Pren.: non datur ad Musas currere latā viā Pr. Preg.: quae flamma est, per quam non currerint ii, qui … Ci.; o neprimernem in zato brezuspešnem delu: ut si quis asellum in campo (Martio) doceat parentem currere frenis H.; o nepotrebnem delu: currentem incitare, instigare ali hortari Ci. ep., Plin. iun., tudi: currenti calcaria addere Plin. iun. hitečega spodbosti (prim. gr. σπεύδοντα ὀτρύνειν), včasih s pristavkom ut dicitur, ut aiunt: currentem, ut dicitur, incitavi Ci., facilius est currentem, ut aiunt, incitare quam commovere languentem Ci.

2. occ.
a) za tekmo (tekmujoč) teči, dirjati, dirkati, tekmovati v teku: „ circus maximus“ dictus, quod ibi circum metas equi currunt Varr., qui currere coeperint Corn., exercebatur plurimum currendo et luctando N., acer et ad palmae per se cursurus honores, si tamen horteris, fortius ibit equus O., bene, male c. O. (o dirkalnih konjih), currentes equi Plin. iun., c. in sacro certamine Lamp.; z notranjim obj.: qui stadium currit Ci.
b) (o osebah) z ladjo (na ladji) peljati se, voziti se, pluti, jadrati, broditi; (o plovilih) pluti: fractis discentem currere remis V. dalje pluti, licebit iniecto ter pulvere curras H. boš smel dalje pluti, impiger extremos curris mercator ad Indos H., caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt H., placito si currere fluctu Pelea vultis Val. Fl.; c. per placidas aquas, bene minimam ad auram, in immensum salum O., trabs Colchā sacra cucurrit aquā O.; pren.: nunc mihi naufragio quid prodest discere facto, quā mea debuerit currere cumba viā? O.; z notranjim obj.: c. cavā trabe vastum aequor V., currit iter tutum non secius aequore classis V. plove po varni poti, c. Caphaream aquam O. (o plovilu); v pomenu leteti: „ medio“ que „ut limite curras, Icare“, ait, „moneo … “ O.
c) vrteti se, krožiti, obtekati; (o kolesu): si mea sincero curreret axe rota O.; (o lončarskem kolesu): currente rotā cur urceus exit? H.; (o nebesnih telesih): sol idem sub terras atque superne imparibus currens amfractibus Lucr., libera currebant et inobservata per annum sidera O., quae (loca) proxima sol currendo deflagrat Vitr., quaecumque vides supra nos currere Sen. ph.
č) (o vodi, tekočinah) teči, valiti se: dant sonitum spumosi amnes et in aequora currunt V., in freta dum fluvii current V., passim rivis currentia vina V., freta vicinas inter currentia turres (= Hellespontus) H., solito dum flumina currant limite O., prope currens flumen O., currentes aquae O., aqua currens Pr., c. per ultima Indiae Cu. (o reki); z notranjim obj.: sciat indociles currere lympha vias Pr., ex Aetnae verticibus quondam … torrentis vice flammarum flumina cucurrerunt Ap.

3. pren.
a) (o času in časovnih dogodkih) teči, preteči (pretekati), hitro miniti: Fl., Amm., currit ferox aetas H., hic tibi bisque aestas bisque cucurrit hiems O., nox inter pocula currat Pr., facile est, ubi omnia quadrata (gladko) currunt Petr. fr., illa senectus, heu fatis quae sola meis currentibus obstat! Sil.; od tod (o govoru, ritmu) (gladko) teči, hitro napredovati: perfacile currens oratio Ci., proclivi currit oratio, venit ad extremum, haeret in salebra Ci., est brevitate opus, ut currat sententia H., incomposito dixi pede currere versus H., historia currere debet et ferri Q., illi (rhythmi) currunt usque ad μεταβολῆν Q., modulatus aliquis currentis facundiae sonitus Gell.
b) (o stvareh in različnih, poseb. telesnih stanjih) ob (po) čem, čez ali skozi kaj teči, vleči se, viti se, razprostirati se, (raz)širiti se: non quo multa … littera currit Lucr. se vleče, se prikaže, chlamys aurata, quam plurima circum purpura Maeandro duplici Meliboea cucurrit V. okrog katerega se je vil širok melibejski škrlatni rob v dvojnih meandrskih vijugah, infula currit per crines Stat., altius acta cucurrit cuspis Sil. je vzletelo, supercilia usque ad malarum scripturam currentia Petr., limes currit per agrum, linea transversa per medium, in ambitum (vijugasto) quaedam coronae per coronas currunt Plin.; (o zvokih): varius per ora cucurrit Ausonidum turbata fremor V., vox currit conchato parietum spatio Plin., carmina dulci modulatione currentia Lact.; (o telesnem stanju): rubor calefacta per ora cucurrit V. rdečica se je razlila po razgretih licih, frigus per ossa cucurrit O. mraz je prešinil kosti, oculi currentes Cass. vrteče se oči.
c) kavzativno (o osebah): talia saecla currite V. preletite = s svojim tekom naredite taka stoletja.

Opomba: Star. pf. cecurrī: Gell.; v pozni lat. pf. currī, npr.: curristi Tert.; currissem Verus ap. Fr., currēre Arn.

čer [é] ženski spol (-i …) die Klippe
rob čeri der Klippenrand
podvodna čer blinde Klippe
izogniti se čerem Klippen umschiffen
figurativno spretno se izogniti/izogibati čerem alle Klippen geschickt umgehen
razbiti se ob čereh an den Klippen zerschellen
nasesti na čer auf eine Klippe auflaufen
krmariti med čermi durch die Klippen steuern
brez čeri klippenlos
poln čeri klipprig, klippenreich
čer v reki ki štrli iz vode ob suši: geografija der Hungerstein

čipkast pridevnik
1. (narejen iz čipk) ▸ csipke, csipkés
2. (podoben čipkam) ▸ csipkés, csipkeszerű

dēiectus -ūs, m (dēicere)

1. metanje navzdol, padanje, padec: angustias … saeptas deiectu arborum … invenere L., d. aquae Sen. ph., d. gravis (fluminis) O. slap, deiectūs fluminum Sen. ph.; pren.: in ira d. animorum est Sen. ph. zaletavost, prenagljenost.

2. met.
a) ogrinjalo: velatum geminae deiectu lyncis Stat.
b) breg, reber: d. collis, is collis … ex utraque parte lateris deiectūs habebat C., in deiectu positi Plin.; d. gemmae Plin. ostri rob.
c) znižanje glasu = ϑέσις Fulg.