Franja

rast³ ženski spol (-i …)

1. (postava) der Wuchs, die Statur
nizke/visoke rasti von niedrigem/hohen Wuchs, klein von Wuchs
srednje/visoke rasti mittelwüchsig/hochwüchsig

2. gozdarstvo (habitus) der Wuchs

rást growth; vegetation; (postava) stature, size, shape

mož srednje rásti a man of average height
bujna rást abundant (ali lush) growth, luxuriance

rást croissance ženski spol ; (postava) taille ženski spol , stature ženski spol , (rastlinska) végétation ženski spol

majhne (visoke) rasti de petite (haute) taille
vitke rasti de taille svelte
lepe, čedne rasti bien fait, bien bâti, bien proportionné, (ženska) familiarno bien tournée (ali roulée)

rást (-í) f

1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
rast proizvodnje incremento della produzione
špekulirati na rast giocare al rialzo
ekon. gospodarska rast crescita economica
bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
gozd. rast celic citogenesi
fiziol. rast zob dentizione

2. statura, corporatura, complessione; taglia:
močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura

3. ekst. vegetazione

rást crecimiento m ; (postava) talla f , estatura f ; (vodá) crecida f ; (rastlinska) vegetación f (bujna lujuriante)

majhne rasti de poca (ali escasa) talla
biti čedne rasti tener buena figura

rastni hormon stalna zveza
biokemija (hormon) ▸ növekedési hormon
Sopomenke: hormon rasti

razdóbje (-a) n periodo; fase; ciclo:
sušno razdobje periodo di siccità
razbdobje povojne obnove dežele il periodo, la fase della ricostruzione postbellica del paese
razdobje gospodarske rasti periodo di espansione economica
zlato razdobje (doba)
latinske književnosti il periodo aureo della letteratura latina

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

regulator moški spol (-ja …) tehnika der Regler, der Regulator, das Regelwerk, die Regulierung, člen: das Stellglied; (omejitveni Begrenzungsregler, podtokovni Unterstrom-Regulator, precizni Feinregler, gladine Niveauregler, hitrosti Geschwindigkeitsregulierung, ogrevanja Heizungsregulierung, agronomija in vrtnarstvo rasti Wachstumsregulator, svetlosti Helligkeitsregler, teka Gangregler, tlaka Druckregler, vleka Zugregler, za plin Gasregulierung, Gasregler, za plinski tlak Gasdruckregler, zraka Luftregler, zamudni Nachlaufregler); ventil: das Reglerventil
napetostni regulator/regulator napetosti Spannungsregler, der Spannungsgleichhalter
temperaturni regulator/regulator temperature der Temperaturgeber, der Temperaturwähler, Temperaturregler, Wärmeregler
regulator barve zvoka die Klangblende
nastavitev regulatorja die Reglereinstellung

repousser [rəpuse] verbe transitif zopet poriniti ali suniti; nazaj suniti, poriniti, odriniti, pognati; odbiti, zavrniti (sovražnika); odkloniti, odbiti (koga); odgoditi; botanique znova pognati; zopet zagnati (krik); technique steniti, stolkljati (kovino); verbe intransitif zopet, nazaj suniti: zopet zrasti, pognati

se repousser odbijati se; figuré ne trpeti drug drugega, biti si zoprn
repousser un ennemi, une attaque, une invasion odbiti sovražnika, napad, invazijo
repousser quelqu'un avec brusquerie osorno koga zavrniti, odbiti
repousser la table contre le mur poriniti mizo proti zidu
repousser un conseil, une offre, une proposition, une demande en mariage odkloniti nasvet, ponudbo, predlog, snubitev
les électrons se repoussent elektroni se odbijajo
cet arbre a repoussé de plus belles branches to drevo je zopet pognalo še lepše veje
les feuilles repoussent listje znova poganja
laisser repousser sa barbe pustiti si znova rasti brado
ma demande d'augmentation a été repoussée moja prošnja za povišanje (plače) je bila odbita

restorer [ristɔ́:rə] samostalnik
vzpostavitelj, obnovitelj, popravljalec; strokovnjak za obnavljanje umetnin, restavrator
medicina okrepčilo

hair restorer sredstvo za obnovitev rasti las
health restorer sredstvo za ozdravljenje

riot¹ [ráiət] samostalnik
nemir, rabuka, nered, kaljenje miru, hrup, hrušč, kraval, razgrajanje; izgred, punt; razvratno življenje, razuzdanost, nezmernost, pijančevanje, bučna zabava, uživanje, orgija
figurativno izbruh; zmešnjava, zmeda, direndaj
sleng hrupen uspeh

riot of colours (pisana) množica barv
riot of emotion čustven izbruh
riot of sounds zmešnjava glasov
riot squad policijska četa v pripravljenosti
to quell a riot zatreti upor
to run riot izbesneti se; razuzdano živeti, preda(ja)ti se razuzdanosti; (o rastlinah) podivjati, bujno rasti ali se širiti; lov iti po napačni sledi

Schuß, Schuss, der, (Schusses, Schüsse) strel (tudi Sport); Rum usw.: kanček, kanec; Technik Textilwesen votek; Drogen: injekcija mamila; einen Schuß abgeben ustreliti; einen Schuß drücken dati si injekcijo mamila; ein Schuß ins Schwarze strel v črno; ein Schuß ins Blaue strel v prazno; ein Schuß nach hinten/ein in den Ofen figurativ neuspeh, avtogol; ein Schuß vor den Bug figurativ izrecno svarilo; keinen Schuß Pulver wert sein ne biti vreden prebite pare; in/im Schuß sein biti v redu, biti v dobrem stanju; in Schuß bringen/kriegen figurativ spraviti v red; gut in Schuß halten dobro vzdrževati, držati v dobrem stanju; in Schuß kommen pridobivati hitrost, Mensch: popraviti se, okrevati; im Schusse sein Pflanzen: hitro rasti; vor den Schuß kommen priti pred puško ( tudi figurativ ); weit vom Schuß sein biti zunaj nevarnosti, figurativ biti odročen; zum Schuß kommen dobiti priliko (za svojo namero)

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati entendre, ouîr, percevoir; entendre dire, apprendre:

na svoja ušesa slišati entendre de ses propres oreilles
dobro slišati avoir l'oreille (ali l'ouîe) fine
slabo slišati entendre mal, être dur d'oreille, avoir l'oreille dure
sliši se, da le bruit court que
kakor se sliši à ce qu'on dit
napak slišati entendre de travers, mal entendre, mal saisir
slišal sem, da j'ai entendu dire que, on m'a dit que
ne hoteti slišati faire la sourde oreille
dolgo o njem ni bilo slišati on n'a pas eu depuis longtemps de ses nouvelles, cela fait longtemps qu'il n'a pas donné signe de vie
slišati travo rasti (figurativno) se croire mieux au courant que les autres, se croire bien fin (ali bien malin)
slišati govoriti (peti) entendre parler (chanter)

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

kot slišim según me han informado
slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
slabo slišati ser duro de oído
slišati na ime ... responder al nombre de...
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
to se prijetno sliši es agradable oír eso
ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
slišati travo rasti (fig) pasarse de listo