Franja

wegbegeben^*: sich wegbegeben podati se proč

wegsehen^* pogledati stran; über etwas wegsehen figurativ ignorirati, namerno ne videti, namerno proč pogledati

wish² [wiš]

1. prehodni glagol
želeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti po

I wish I had... hotel bi imeti...
I wish I were a hundred miles away hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj proč
I wish (that) it would rain želel bi (si), da bi deževalo
I wish you to go now prosim te, da zdaj greš
to wish s.o. well dobro želeti komu, dobro misliti s kom
he wished them to the devil poslal jih je k vragu
he wished himself dead želel si je, da bi bil mrtev
it is to be wished that... želeti je, da...
you have only to wish samo izrazite željo
he is not the man to wish ill to anybody on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabega
I wish you a merry Xmas voščim vam vesele božične praznike
he wished me success želel mi je uspeha
to wish s.th. on s.o. želeti komu kaj (slabega)

2. neprehodni glagol
želeti, izraziti željo

to wish for s.th. imeti željo (poželenje) po, želeti kaj
to wish not for anything better nič boljšega si ne želeti
I have nothing left to wish for nimam nobenih želja več
this leaves nothing to be wished for to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe

withhold [wiðhóuld] prehodni glagol
zadržati; odbiti, odreči, prikriti, ne objaviti, ne hoteti dati (a document, one's help listino, svojo pomoč)
pravno pridržati

to withhold one's consent odreči svojo privolitev
to withhold o.s. from s.th. držati se proč od česa
to withhold payment odkloniti plačilo
to withhold information from s.o. komu ne dati informacij

zametava|ti¹ (-m) (odklanjati, zaničevati) verschmähen; (metati proč) wegwerfen

zampa f

1. taca, šapa, živalska noga:
animali a quattro zampe četveronoge živali
zampe di gallina pren. starostne gubice okoli oči
zampe di gallina, di mosca pren. šalj. čačke, čečkarija

2.
zampe pl. slabš. noge, tace; roke:
a quattro zampe po vseh štirih
giù le zampe! roke proč!
leccare le zampe a qcn. prilizovati se komu

3. ekst. noga:
zampa di ragno strojn. mazalni utor (na drsnem ležaju)
zampe di gatto (pedule) alpin. plezalke

zdrv|eti [é] (-im) drveti sausen, flitzen, jagen, schießen, samo z vozilom: rasen, brausen (skozi durchsausen, durchjagen, durchrasen, proč lossausen, losrasen, dol herunterrasen, hinunterrasen, gor hinaufjagen, hinaufrasen, hinaufjagen, mimo vorbeischießen, vorbeisausen, vorbeirasen, durchrasen, v hineinschießen, hineinjagen, ven hinausjagen, h komu / k čemu zuschießen auf …)

zlagoma langsam, ohne Eile
zlagoma hoditi schlendern
(proč fortschlendern)

zli|ti (-jem) zlivati gießen, schütten, kippen (dol hinuntergießen, hinunterschütten, na ausgießen über, gießen über, preko gießen über, ergießen über, proč, stran fortschütten, wegschütten, wegkippen, fortgießen, weggießen, skupaj zusammenschütten, zusammengießen, v gießen in, eingießen, einschütten)

zmeraj [é] immer
še zmeraj bisher immer
za zmeraj auf immer
za zmeraj preč/proč/končano aus und vorbei
zmeraj ista lajna immer dasselbe Geleier ➞ → vedno

žel|eti si [é] (-im si) zaželeti si

1. sich (etwas) wünschen (otroka sich ein Kind wünschen, Petra za prijatelja sich Peter als/zum Freund wünschen), einen Wunsch haben/hegen
kaj si želiš za rojstni dan? was wünschst du dir zum Geburtstag
bil je učitelj, kakršnega si želimo er war so, wie man sich einen Lehrer wünscht

2. ta hip: Lust haben auf (češnje auf Kirschen)

3.
želim si … (rad bi) ich wünschte, … (da bi mogel oditi ich könnte gehen)

4. (hrepeneti po čem) (etwas) ersehnen, herbeisehnen, herbeiwünschen; (obetati si) sich (etwas) erhoffen
močno si želeti fiebern nach, hungern nach, verlangen nach
želeti si, da bi bil kje drugje sich (wohin) wünschen
želeti si nazaj sich zurückwünschen, zurücksehnen, koga sich (jemanden) zurückwünschen
želeti si kamorkoli proč sich hinwünschen, fortwünschen
želeti si koga/kaj proč sich (jemanden/etwas) fortwünschen
|
nekaj si lahko želiš du hast einen Wunsch frei

ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.

ἀπ-αίρω, vzp. obl. ἀπ-αείρω [impf. iter. ion. ἀπαιρέεσκον, fut. ἀπᾱρῶ, aor. ἀπῆρα] 1. act. proč vzdignem, odvzamem NT, odmaknem; intr. odrinem, τὰς νῆας odplovem, odstranim se, πρεσβείαν sprejmem (nastopim) poslanstvo. 2. med. dvignem se, odidem ἐκ πόλιος.

ἀπ-άνευθε(ν) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej. 2. praep. z gen. daleč od; θεῶν brez vednosti, v nenavzočnosti.

ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.

ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.

ἀπο-διδρᾱ́σκω, ion. -διδρήσκω [fut. ἀποδρᾱ́σομαι, aor. ἀπέδρᾱν, 3. pl. poet. ἀπέδρᾰν, ion. ἀπέδρην, inf. ἀποδρῆναι, pf. ἀποδέδρᾱκα] 1. pobegnem, utečem, proč bežim, εἰς τὸ μὴ ποιεῖν odtegnem se delu, neham delati. 2. izgubim se, izginem (skrivaj) τινά.

ἀπο-κρούω [aor. pass. ἀπεκρούσθην, pf. pass. ἀποκέκρουμαι] 1. act. odbijam, odganjam, proč podim, odvračam φύλακας, τινός od česa. 2. med. odbijam od sebe, ubranim se.

ἀπο-κυλῑ́ω odvaljujem, proč valim.

ἀπο-λαμβάνω [fut. ion. ἀπολάμψομαι, NT -λήμψομαι, ion. pf. -λέλαμμαι, aor. -ελάμφθην] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, ἀπολαβών posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram ἄνεμοι, νῆες ἐπὶ ξηροῦ ἀπελήφθησαν so obtičale na suhem; c) obdajam τείχει, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) uplenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj μισθόν, χάριν, πόλιν. 3. sprejemam, podpiram NT.