Franja

navidez|en (-na, -no) imaginär, scheinbar; virtuell; fiktiv; Schein- (boj das Scheingefecht, dobiček der Scheingewinn, kup der Scheinkauf, napad der Scheinangriff, oče der Scheinvater, plod die Scheinfrucht, posel das Scheingeschäft, razlog der Scheingrund, upor der Scheinwiderstand, zakon die Scheinehe, brejost die Scheinträchtigkeit, firma die Scheinfirma, moč die Scheinleistung, pogodba der Scheinvertrag, rešitev die Scheinlösung, deblo der Scheinstamm, gibanje die Scheinbewegung)
navidezna svetlost scheinbare Helligkeit
navidezna velikost scheinbare Größe
navidezni račun die Pro-Forma-Rechnung
rastlinstvo, botanika Schein-

neimenován adj. non nominato, innominato, atipico; anonimo:
mat. neimenovano število numero innominato
jur. neimenovana pogodba contratto innominato

nenapadanj|e [è] srednji spol (-a …)
pogodba o nenapadanju der Nichtangriffspakt

nevtrálnost neutralidad f

stalna (oborožena) nevtralnost neutralidad permanente (armada)
kršitev nevtralnosti violación f de la neutralidad
proglasitev nevtralnosti declaración f de neutralidad
pogodba o nevtralnosti tratado m de neutralidad

níčen null; null and void

pogodba je nična the agreement is null and void

nōta f

1. znak, znamenje

2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
le sette note sedem not
a chiare note jasno, odkrito
le dolenti note žalostne besede
mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno

3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
taccuino per le note beležnica, notes
prendere nota zabeležiti

4. opomba, citat; pripomba

5. nota:
nota diplomatica diplomatska nota

6. račun, faktura; seznam:
la nota della sarta račun šivilje
la nota dei libri di testo seznam učbenikov

7. pravo, trgov.
nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
nota di consegna dostavnica
nota di mediazione posredniška pogodba

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

nūptiālis -e (nūptiae) poročen, ženitovanjski, ženit(v)en, svatovski, svatben, pirovalski: cena Pl., L., fax H., faces Ci., T., dona Ci., munus L., Icti., sacrum L., sacra Q., pactio L. ženitna pogodba, zakonska zaveza, tabulae T. ženitno pismo, sororis filiae nuptiale petere omen Val. Max. skušati izvedeti, s kom se bo poročila, fescenini (sc. versus) Sen. rh., carmen Hier., flammea Plin., velamen Ambr. nevestina tančica, habitus, stola, vestis Eccl. — Adv. nūptiāliter: Aug., M.

o prep. (predlog z mestnikom)

1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano

oboroževanj|e srednji spol (-a …) die Aufrüstung, Rüstung, ponovno: Wiederaufrüstung, dodatno Nachrüstung
omejitev oboroževanja die Rüstungsbeschränkung
pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag

obvézati (rano) panser, bander ; figurativno obliger

obvezati rano, bolnika panser une plaie, un malade
obvezati nogo ranjencu bander la jambe d'un blessé
obvezana roka main ženski spol bandée
(figurativno) pismeno se obvezati prendre une obligation (ali s'engager) par écrit
obvezati koga k plačilu obliger quelqu'un à payer
obvezati se za s'engager à, s'obliger à
položaj obvezuje noblesse ženski spol oblige
obvezal se je, da bo znesek vrnil v dveh letih il s'est engagé à rembourser la somme en deux ans
obvezal se je, da bo molčal il a pris l'engagement de se taire
pogodba obvezuje oba podpisnika le contrat oblige les deux parties signataires

oderuški pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ uzsoraStarejši ljudje se gotovo spominjajo propada mnogih kmetij zaradi oderuških obresti privatnih posojilničarjev. ▸ Az idősebbek bizonyára emlékeznek, miként ment tönkre számos parasztgazdaság a magánhitelezők uzsorakamatai miatt.

2. (ki svoje storitve drago zaračuna) ▸ uzsorás

odpoved² [ô] ženski spol (-i …)

1. čemu: der Verzicht (auf) (tudi pravo); delna: Teilverzicht (dediščini Erbverzicht, jedrskemu orožju Kernwaffenverzicht, nasilju Gewaltverzicht, porabi Konsumverzicht, pravnim sredstvom Rechtsmittelverzicht, tožbi Klageverzicht)
odpoved nasilju der Gewaltverzicht
(pogodba o odpovedi nasilju das Gewaltverzichtsabkommen)
odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung

2. (opustitev) die Aufgabe; figurativno die Absage (an)

3. (odrekanje) die Entsagung
poln odpovedi entsagungsreich, entsagungsvoll

okvír cadre moški spol , encadrement moški spol , châssis moški spol , monture ženski spol , garniture ženski spol ; (okenski) chambranle moški spol (ali châssis) de fenêtre

v okviru (figurativno) dans le cadre de, dans les limites de
okvir vozila châssis de véhicule
okvir žage monture ženski spol d'une scie
okvir za vezenje cadre à broderie
okviri za očala monture (ali garniture) de lunettes
osmrtnica v črnem okviru faire-part moški spol de décès dans un encadrement de deuil
v okviru gospodarskega načrta sklenjena pogodba (figurativno) accord moški spol conclu dans le cadre (ali dans les limites, dans les dispositions générales) d'un plan économique
delovati v okviru zakonitosti (figurativno) agir dans le cadre de la légalité
dati, vstaviti v okvir encadrer, mettre en cadre
sneti okvir slike désencadrer, enlever le cadre (d'un tableau)

okvíren de cadre; de base; approximatif

okvirna tarifa, pogodba tarif moški spol, contrat moški spol de base
okvirna cena prix moški spol approximatif
v okvirnih obrisih dans Les grandes lignes
določili so okvirne vsote on a fixé les montants approximatifs
okvirne smeruice directives ženski spol množine, ligne ženski spol de conduite, (vojaško) instruction générale
okvirni zakon loi-cadre ženski spol

okvíren de cuadro

okvirna antena antena f de cuadro
okvirno vezenje bordado m de cuadro
okvirna tarifa, pogodba tarifa f básica, contrato m básico

okvirn|i (-a, -o) Rahmen- (program das Rahmenprogramm, sporazum das Rahmenabkommen, zakon das Rahmengesetz, antena die Rahmenantenne, odredba die Rahmenverfügung, pogodba der Rahmenvertrag)

omejit|ev ženski spol (-ve …) die Begrenzung, die Beschränkung, die Limitierung, porabe ipd.: die Einschränkung, die Restriktion (uvozna Importrestriktion)
časovna omejitev die Befristung, die Zeitbegrenzung
razpolaganja, uporabe: die Sperrung, die Sperrklausel (pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag)
omejitev od/do (distanciranje) die Abgrenzung (von/gegenüber)
-begrenzung, -beschränkung, (izvozna Exportbeschränkung, izseljevanja Auswanderungsbeschränkung, konkurence Wettbewerbsbeschränkung, odgovornosti Haftungsbeschränkung, priseljevanja Einwanderungsbeschränkung, prostosti Freiheitsbeschränkung, uvoza Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, zračnega prostora Luftraumbeschränkung)
zakonska omejitev rubeža pravo der Pfändungsschutz
postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

oral [ɔ́:rəl]

1. pridevnik (orally prislov)
usten, oralen (tudi anatomija)

2. samostalnik
(tudi množina) ustni izpit

oral contract ustna pogodba
oral cavity ustna votlina