Franja

in-volvō -ere -volvī -volūtum

1. valiti, kotati v (na) kaj: fertur in abruptum (mons) silvas involvens secum V. s seboj valeč v svoj prepad; z dat.: obvios igni involvunt T., involvit venti se nubibus ipse vertex Lucr.; occ. zvaliti: ter sunt conati Ossae involvere Olympum O.; med.: involvitur aris V. se vali po … ; pren.: siqua iniquitas involveretur T. ko bi se počasi vrinila.

2. zavi(ja)ti, ovi(ja)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), zakri(va)ti, pokri(va)ti: candelabrum involutum in praetorium deferre Ci., caput involvere Ci., veste L., veste prius tectā atque involutā defuncti Arn., foliorum lanuginem corpori involvi Plin., nec densae trepidis apium se involvere nubes cessarunt aquilis Sil., circa tympanum involutus funis Vitr., libellum membranā i. Tib., caput flammeolo Petr., sinistras sagis C., laevam togā Q., manum ad digitos usque L., caudis manum O., vulpem foeno O., se farinā Ph., crinem casside Sil., onera arenae involucris involuta Iust., sal in linteolo involutum Plin., involvi fumo O., ignis flammis involvit nemus V., auster aquā involvens naves V., campos undis Sil., vado Sil., flamma comam Sil., aesculus involvitur igni Sil., fluctibus involuti Amm., cuncti pari violentiā (imbris) involvebantur Ci., lodiculā involutus Suet., remediis lanis involutis Suet., nox involvens umbrā terram V., nimbi involvere diem V., involuti nubilo dies Sen. ph., aliquem nube i. Sen. tr., moenia nube Sil.; popolnoma pren.: meā virtute me involvo H. se zavijem (kakor v plašč), obscuris vera involvens V. resnico zavijajoč v temne besede, (homo) fraudibus involutus T. popolnoma zavit v … = poln … , pacis nomine bellum involutum Ci. skrita pod imenom, nequitia integumentis frontis involuta Ci. prikrita, magis ac magis se otio i. Plin. iun. ali se litteris i. Ci. zakopati se, zatopiti se v … , diuturno otio involuti Amm., se laqueis tam insidiosae interrogationis i. Plin. iun. zaplesti se, carmina historiis caecis O., ingenium variis modis Ph., ratio luminum multis involuta miraculis Plin. — Od tod adj. pt. pf. involūtus 3 zavit, zagrnjen, pogrnjen, zakrit; metaf. težko umljiv: occulta quaedam et quasi involuta aperire Ci., res involutas difiniendo explicare Ci., eloquentia Sen. ph., res omnium involutissima Sen. ph., causa obscuritate i. Ci.

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

jopič samostalnik
(oblačilo) ▸ kabát, dzseki, kiskabátSopomenke: suknjič, plašč
Povezane iztočnice: neprebojni jopič, odsevni jopič, plavalni jopič, prisilni jopič, reševalni jopič, rešilni jopič, samomorilski jopič, zaščitni jopič

kabelsk|i (-a, -o) Kabel- (boben die Kabeltrommel, čevelj der Kabelschuh, hodnik der Kabelboden, jašek der Kabelschacht, kanal der Kabelkanal, nož das Kabelmesser, plašč der Kabelmantel, priključek der [Kabelanschluß] Kabelanschluss, vod die Kabelleitung, mreža das Kabelnetz, priključnica der [Kabelendverschluß] Kabelendverschluss, skoba die Kabelschelle, televizija das Kabelfernsehen)

kábelski (-a -o) adj. del cavo, dei cavi:
kabelska armatura armatura del cavo
kabelska cev tubo del cavo
kabelska hišica cassetta di congiunzione dei cavi
kabelska ladja (nave) posacavi
kabelska televizija televisione via cavo
kabelska vrv fune portante
kabelske oddaje trasmissioni via cavo
kabelski bager escavatore a benna trascinata
kabelski boben bobina, tamburo per cavi
kabelski jašek cunicolo per cavi
kabelski plašč guaina, involucro del cavo
kabelski spoj presella
kabelski žerjav gru scorrevole

kamélji

kamélja dlaka camel hair
plašč iz kamélje dlake camel-hair coat

kamélji de camello

kamelja dlaka pelo m de camello
plašč (odeja) iz kamelje dlake abrigo m (manta f) de pelo de camello

kapuc|a ženski spol (-e …) die Kapuze
s/za kapuco Kapuzen-
(jopa die Kapuzenjacke, plašč der Kapuzenmantel, vrvica za das Kapuzenband)

kapúca (oglavnica) hood; cowl

brez kapúce hoodless
pokrit s kapúco hooded
pokriti s kapúco to hood
ženski plašč s kapúco arhaično capuchin

kimono samostalnik
1. (tradicionalno oblačilo) ▸ kimonóNa koncertu so se najprej predstavile gostje, ki so v tradicionalnih japonskih kimonih zapele pet japonskih ljudskih pesmi. ▸ A hangversenyen először a vendégek mutatkoztak be, akik hagyományos japán kimonókban énekeltek el öt népdalt.
Nekatere matere nosijo ta kimono ob obredih, na katerih sprejemajo otroke v šolo. ▸ Néhány anyuka ezt a kimonót azokon a szertartásokon hordja, amelyeken a gyerekeket felveszik az iskolába.
Kimono se ji je zdel udobnejši kot zahodnjaška oblačila. ▸ A kimonó kényelmesebbnek tűnt neki, mint a nyugati öltözékek.

2. (v športu) ▸ kimonóSte si vedno želeli obleči kimono in odkriti svoje sposobnosti v karateju? ▸ Szeretett volna mindig kimonóba öltözni, és felfedezni karate tudását?
Ko na treningu oblečejo kimono, se spoštljivo priklonijo, pozdravijo in tako nevede umirjajo telo, um in duha. ▸ Amikor edzésen felveszik a kimonót, tisztelettudóan meghajolnak, köszönnek, és így tudat alatt megnyugtatják a testüket, az elméjüket és a szellemüket.
Tekmovanje v judu poteka v obliki dvobojev, tekmovalci so razdeljeni v kategorije po teži in nosijo obvezen kimono. ▸ A cselgáncsverseny párviadalok formájában zajlik, a versenyzőket a testsúlyuk alapján kategóriákba sorolják, kötelező viseletük a kimonó.

3. (jutranja halja) ▸ kimonóVi v usnjenem spodnjem perilu in črnih škornjih, ona v svojem najljubšem svilenem kimonu, z masažnim oljem v roki. ▸ Ön bőralsóneműben és fekete csizmában, ő a kedvenc selyemkimonójában, masszázsolajjal a kezében.
Imeti denar pomeni, da pri petinpetdesetih na plaži lahko slečeš svoj svileni kimono in pokažeš svojo lepo izdelano zadnjico. ▸ Sok pénzt birtokolni annyit tesz, hogy ötvenöt éves korban a strandon levetheted a selyemkimonódat, és megmutathatod formás hátsódat.
Tisti kopalni plašč me je spominjal na Seana Conneryja: ko je bil agent z dovoljenjem za ubijanje, je bil pogosto v brisači ali v haljici ali v kimonu. ▸ Az a fürdőköpeny Sean Conneryre emlékeztetett: amikor olyan ügynököt játszott, akinek engedélye volt a gyilkolásra, gyakran törölközőben, köpenyben vagy kimonóban volt.

kislinsk|i (-a, -o) kemija Säure- (plašč der Säuremantel, zaščitni Säureschutzmantel, korozija die Säurekorrosion, število die Säurezahl, amidi množina Säureamide, halogenidi množina Säurehalogenide)

kȉšan -šna -o
1. deževen: -a godina
2. dežen: -i ogrtač, -a kabanica dežni plašč

kopálen bathing; used for bathing

kopálni bazen bathing pool, swimming pool
kopálne copate sandshoes pl, bathing slippers pl
kopálna kabina bathing hut
kopálne hlačke bathing trunks, swimming trunks pl
kopálna obleka bathing suit, swimsuit, swimming (ali bathing) costume
kopálna čepica bathing cap
kopálna kad (montirana) bath, (ne montirana) bathtub, tub
kopálni plašč bathrobe, bathing wrap
kopálna sezona bathing season
kopálne stvari, potrebščine bathing things pl

kopálen de bain

kopalna brisača serviette ženski spol de bain
kopalne hlačke caleçon moški spol (ali slip moški spol) de bain
kopalna kapa bonnet moški spol de bain
dvodelna kopalna obleka maillot moški spol (de bain) deux-pièces
kopalni plašč peignoir moški spol (de bain)
kopalna sezona saison ženski spol balnéaire (ali des bains)

kopálen de baño

kopalna kad bañera f
kopalni čevlji zapatillas f pl de baño
kopalna kabina cabina f de baños
kopalna čepica (torba) gorro m (bolsa f) de baño
kopalni plašč albornoz m
kopalne hlač(k)e calzón m de baño
ženska kopalna obleka bañador m de señora, traje m de baño de señora
kopalna sezona (vlak) estación f (tren m) de baños

kopaln|i² (-a, -o) Bade- (plašč der Bademantel, brisača das Badetuch, kad die Badewanne, kapa die Badekappe, Badehaube, kura die Badekur, obleka der Badeanzug, sezona die Badezeit, die Badesaison, sol das Badesalz, torba die Badetasche)
kopalni vlak der Bäderzug

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kôžuh piel f ; (na živali) pellejo m

ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero); (s krznom podložen plašč) abrigo m forrado de piel; (krznen plašč) abrigo m de pieles

kožuhovínast fur, furred

kožuhovínasta čepica, kučma fur cap
kožuhovínast ovratnik fur collar
kožuhovínast plašč fur coat
kožuhovínasta podloga fur lining

krátek (-tka -o)

A) adj.

1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio

2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo

3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve