Franja

chiēsa f

1. relig. cerkev:
chiesa cattolica romana, ortodossa, luterana rimskokatoliška, pravoslavna, luteranska cerkev

2. relig. katoliška cerkev:
Padri della chiesa cerkveni očetje

3. cerkev (stavba):
frequentare la chiesa hoditi v cerkev
essere di chiesa biti pobožen
essere fortunato come i cani in chiesa pren. biti sprejet kot pes v cerkvi, imeti smolo

4. župnija, fara

5. pren. iron. družba, druščina, srenja

chorēus -ī, m (gr. χορεῖος, sc. πούς pēs) metrična stopica trohej (—́⏑): Ci., Q.

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

cobrador moški spol prejemnik, inkasant; avtobusni sprevodnik; plačilni natakar

(perro) cobrador pes prinašalec

colmillazo moški spol ugriz s čekanom

arrancar a colmillazos odgrizniti (pes)

condolēscō -ere -doluī (—) (incoh. glag. condolēre)

1.
a) boleti zače(nja)ti, zaboleti, razbole(va)ti se: mihi de vento condoluit caput Pl., latus ei dicenti condoluisse Ci., si pes condoluit, si dens Ci., si condoluit tentatum frigore corpus H., simulat subito condoluisse caput Tib., ulcera … ad levem tactum condolescunt Sen. ph.
b) (o osebah, o srcu) bolečino (bolest) (ob)čutiti: naturā condolescere et concupiscere Ci., quorum alter ne condoluisse quidem umquam videtur Ci., admonitu matris condoluisse potes O.

2. obenem s kom bolečino (ob)čutiti, žalostiti se: animus condolescit misericordiā Aug.; z dat.: corpori animus condolescit Tert.

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

cornipēs -pedis (cornū in pēs) rogonog, kopitast: capella Cat., Faunus O., equi V., planta (Panos) Sil.; kot subst. masc. rogonožec, kopitnik; (o konju): Sil., Cl., (o Kentavru Hironu): Cl.

couchant [kušɑ̃] adjectif

ciel masculin couchant zahajajoče sonce
chien masculin couchant ptičar (pes); masculin zahod; večer; figuré konec, propad(anje)
arriver au soleil couchant priti ob sončnem zahodu

courant, e [kurɑ̃, t] adjectif tekoč; technique premičen; običajen, navaden; pogosten, vsakdanji; veljaven (denar)

du 15 courant (od) 15. t. m. (tega meseca)
année féminin courante tekoče, letošnje leto
chien masculin courant lovski pes
compte masculin courant tekoči račun
eau féminin courante tekoča voda
lecture féminin courante tekoče branje
main féminin courante (commerce) zapisna knjižica
pratique féminin courante običajna praksa
monnaie féminin courante veljaven denar, (figuré) običajna stvar, praksa
tout courant kar najhitreje, z vso naglico
c'est tout à fait courant to je običajno
être de pratique courante biti vsakdanja praksa, biti običajen
être d'un usage courant biti v vsakdanji rabi
être de vente courante dobro iti v prodajo

crassipēs -pedis (crassus in pēs) debelonog; le kot priimek Furijevega rodu, npr.: Furius Crassipes Ci. ep. Furij Krasiped (Debelonogi), Ciceronov zet; M. Furius Crassipes L. Mark Furij Krasiped, pretor.

crepare v. intr. (pres. crēpo)

1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
crepare dalle risa pokati od smeha
crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
crepare di salute biti zdrav ko dren

2. ekst. crkniti, crkavati:
crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!

cŕkniti (-em) | crkováti (-újem) perf. imperf. ➞ crkati | crkavati

1. crepare

2. guastarsi (motore), mancare (luce)
PREGOVORI:
v španoviji še pes crkne meglio soli che male accompagnati

croc [kro] masculin kavelj; kljuka; čekan; familier zob

croc à fumier gnojne vile
croc de boucherie mesarski kavelj
moustaches féminin pluriel en croc zavihani brki
le chien montre les crocs pes kaže čekane
avoir les crocs (figuré, familier) biti zelo lačen
faire un croc (familier) ne plačati dolga
mettre, pendre quelque chose au croc (figuré) na klin kaj obesiti

cviliti glagol
1. (o ljudeh in živalih) ▸ visít, visítozik, vonyít, vonít
2. (o napravah in predmetih) ▸ csikorog, nyikorog
3. izraža negativen odnos (tarnati) ▸ nyafog, nyavalyog
Ste spet prišli cvilit? Nimamo časa za vaše tarnanje. ▸ Megint nyavalyogni jöttetek? Nincs időnk a sápítozásaitokra.
Vsak naj se znajde kakor ve in zna, ne pa cvilit kot kak otrok. ▸ Mindenki találja fel magát, ahogy tudja, ne pedig nyafogjon, mint egy gyerek.
"Saj nisem panična," je cvilila. ▸ „Nem pánikolok” – mondta visítva.

4. izraža negativen odnos (o glasbilih) ▸ nyikorogHarmonika je tisti dan tako čudno cvilila v njegovih rokah. ▸ Furcsán nyikorgott a kezében a harmonika azon a napon.

Cyllopotēs -ae, m Kilopot, Akteonov pes: Hyg.

cynanchē -ēs, f (gr. κυνάγχη) pasja davica, vnetje dihal, zaradi katerega bolnik moli jezik kakor pes: Cael.

Cyōn, gen. Cynos, m f (Κύων Pes, Psica) Kion, karijsko mesto: Mel.

češkoslovaški volčjak stalna zveza
(pes) ▸ csehszlovák farkaskutya

čistokrv|en (-na, -no) reinrassig, vollblütig, Rasse- (konj das Rassepferd, pes der Rassehund); figurativno hochkarätig