Franja

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town

počási adv.

1. lentamente

2. pian piano, adagio (tudi muz. );
počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
le počasi (andiamo) piano, con prudenza
počasi goreča peč parigina
metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
počasi in dolgočasno peti cantilenare
počasi peči crogiolare
počasi jesti pilluccare
gastr. počasi pražiti soffriggere
počasi vreti subbollire
PREGOVORI:
hiti počasi festina lente lat.
počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano

pojem, poješ, poje [ô] ipd. ➞ → peti

popévka chanson ženski spol , air moški spol , chansonnette ženski spol

poulična popevka chanson des rues, ritournelle ženski spol, familiarno rengaine ženski spol
modna popevka chanson à la mode (ali à la vogue)
polglasno si peti popevko, ki je v modi fredonner un air à la mode
žvižgati ljudsko popevko siffler un air populaire

poslúh musical ear, ear for music

brez poslúha tone deaf
on ima dober poslúh za glasbo he has an ear for music
nima poslúha he has no musical ear
igrati, peti po poslúhu to play by ear, to sing by ear
poslúh! attention!

poslúh (-a) m

1. muz. orecchio:
igrati, peti po posluhu suonare, cantare a orecchio
imeti posluh avere orecchio
dober posluh buon orecchio

2. pren. orecchio, senso, sensibilità; pog. pallino; comprensione:
imeti politični posluh essere portato alla politica, avere il pallino della politica
ne imeti posluha za težave koga non comprendere le difficoltà di qcn., non avere comprensione per le difficoltà di qcn.
estetski posluh senso estetico
jezikovni posluh sensibilità linguistica
delati po posluhu fare, operare avventatamente, fare qcs. a occhio

3. ascolto, attenzione

poumon [pumɔ̃] masculin krilo pljuč; pljuča

poumon d'acier železna pljuča
avoir des poumons, de bons poumons imeti krepka pljuča, imeti močan glas
chanter, crier à pleins poumons peti, kričati na ves glas
être malade du poumon biti bolan na pljučih
respirer à pleins poumons (za)dihati s polnimi pljuči
s'user ses poumons pljuča si obrabiti (zaradi kričanfa ipd.)

praise² [préiz] prehodni glagol
hvaliti, pohvaliti; slaviti, poveličevati (for)

don't praise the day till it is over ne hvali dneva pred večerom
to praise to the skies hvalo peti, povzdigovati do neba, kovati v zvezde
to praise o.s. on a thing hvaliti se s čim

pravílen juste, exact, correct, normal, réglementaire

pravilno correctement, comme il faut, dûment, juste(ment), régulièrement, en bon ordre
pravilno oceniti, ovrednotiti estimer à sa juste valeur
pravilno peti chanter juste
račun ni pravilen le compte n'y est pas
biti pravilen être en règle (ali en ordre)
iti pravilno aller (ali marcher) bien (ali droit)

pravílen correcto; exacto; preciso; justo

pravilno bien, como es debido
biti pravilen estar en regla (ali en orden)
iti pravilno (o uri) andar (ali marchar) bien
pravilno péti (računati) cantar (calcular) bien
pravilno zadeti, pogoditi acertar, fam dar en el davo
smatrati za pravilno estimar (ali considerar) oportuno (reči decir)
pravilno! ¡justo!, ¡exacto!

predirljívo adv. con suono stridulo:
predirljivo peti miagolare in modo stridulo
predirljivo gledati guardare in modo penetrante

prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
prêter à controverse izzvati ugovor
prêter à la critique dati povod za kritiko
prêter à équivoque biti dvoumen
prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
prêter sur gage posoditi proti zastavi
prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
prêter à intérêts posoditi proti obrestim
tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
prêter serment priseči, položiti prisego
ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
prêter des visées pripisovati namene
prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga

prežúliti (-im) perf.

1. piagare, ferire i piedi, provocare vesciche:
kožo na peti je čevelj prežulil do krvi la scarpa ha fatto sanguinare la pelle del calcagno

2. pren. ripassare

pričéti pričénjati to begin; to commence; to start

pričéti, pričénjati se to begin
narobe pričéti, pričénjati to make a bad start
pričéti, pričénjati peti to start singing, to burst into song
pričéti, pričénjati pogajanja to enter into negotiations
pričéti, pričénjati pri sebi to begin at home
pričéti, pričénjati neko stvar to start on a thing
da (najprej) pričnemo... to begin with... ➞ začeti

primor moški spol spretnost, mojstrstvo; popolnost, dovršenost, lepota

es un primor je prava mojstrovina
es un primor para hacerlo v tem mu nihče ni kos
cantar con primor krasno peti
trabaja que es un primor čudovito dela
muchos primores de libros mnogo dragocenih knjig

prohinc, adv. (pro in hinc) zato(rej), zatégadélj, zatégavóljo: prohinc tormentis veritas eruenda Ap., prohinc epulare vadimonium differamus Ap., prohinc cubiculo te refer Ap., prohinc me quoque peti ma[g]no etiam deo famulum sentire deberem Ap.

prō-sequor -sequī -secūtus sum (prō in sequī)

I.

1. komu slediti, za kom dreviti se, koga poditi, goniti, gnati, preganjati: fugientes longius C., ad repellendum et prosequendum hostem procurrebant C., prosequi aliquem lapidibus Petr.; pren.: fortuna Euphranorem prosequebatur Auct. b. Alx.

2. (po)spremiti (spremljati), sprevajati, poseb. iz spoštovanja ali vljudnosti: Pl., Cu., H., Sen. ph., Gell. idr., quem discedentem universa civitas prosecuta est N., prosequi reginam in freta O., aliquem usque ad agri fines Ci., aliquem officii causā L., legiones ad prosequendos commilitones processerant L., eum milites electi sunt prosecuti C., longe prosequitur euntem V., prosequi exsequias Ci. iti za pogrebom, udeležiti se pogreba, defunctum questu T. ali samo defunctum Petr. mrtveca (umrlega) spremljati (pospremiti) (s tarnanjem, tarnaje), ventus prosequitur euntīs V.; pren.: eos (sc. mortuos) … desiderium prosequitur amicorum Ci., nec delictum venia prosequebatur T. prestopku ni sledilo odpuščanje, Chattos saltus Hercynius prosequitur simul atque deponit T. Hercinski (Herkinski) gozd se razteza ob hatskem ozemlju in se tudi končuje z njim.

3. metaf. koga (po)spremiti (spremljati) s čim (pri odhodu), da(ja)ti komu kaj za na pot, obdariti (obdarovati, obdarjati), (po)častiti koga s čim, podariti (podarjati), nakloniti (naklanjati), pokloniti (poklanjati), izkaz(ov)ati komu kaj, besede (za)kričati za kom, (za)klicati komu: legatos et excipere et prosequi cum donis L., proficiscentem magnis donis L., aliquem veniā V. odpustiti komu, aliquem beneficiis Ci., Cu. izkazovati, aliquem misericordia Ci., virtutem alicuius gratā memoriā Ci., aliquem testimonio Plin. iun., aliquem legato (volilo) Suet., linquentem terram eam votis, ominibus lacrimisque Ci. odhajajočega iz te dežele v solzah pospremiti s prijaznimi voščili, aliquem verbis honorificis Ci. s častnimi besedami ogovoriti (nagovoriti) koga, liberaliter eos oratione C. prijazno jim prigovarjati, prijazno jih nagovarjati, aliquem laudibus L. hvaliti koga, hvalo peti komu, povzdigovati koga, aliquem verbis vehementioribus Ci. klicati komu (za kom) … besede, aliquem contumeliosis vocibus C. kričati za kom sramotilne besede, pospremiti koga z zmerljivkami (psovkami), egredientem verbis Ci. odhajajočemu želeti „srečno pot“ (iron. = „vrag te nesi!“, „vrag te pocitraj!“), sic prosecutus Ph. tako za njim kličoč, te besede za njim govoreč; (o stvareh): illius mortis opportunitatem benevolentiā potius quam misericordiā Ci., lacrimis non minus quam laudibus debitis tam memorabilem mortem L., cum laude … facta atque famam nominis T., non admiratione istā, sed memoriā Val. Max. —

II. (v govoru) nadaljevati, nadalje razlagati, svoje misli razkri(va)ti glede česa, pripovedovati, opis(ov)ati: Corn., Q., Plin. iun., Sen. ph. idr., prosequitur pavitans et fatur V., quod non longius prosequar Ci., quid pascua versu prosequar? V.

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

psaume [psom] masculin psalm

chanter, entonner, réciter un psaume (za)peti, intonirati, recitirati psalm

quién (množina: quienes) kdo

¿quién viene? kdo prihaja? kdo pride?
¿para quién? za koga?
¿quién es? kdo je (tu)?
quién gritó, quién lloró eden je kričal, drugi je jokal
¡quién fuera (ali fuese) V.! vsak bi bil rad na Vašem mestu!; Vi srečnež!
¡quién supiera cantar! oh, da bi znal peti!
¡quién fuese rico! kako rad bi bil bogat!