Franja

малявка f drobna ribica; (pren.) majhen otrok, človek nizke rasti

паинька m f (dom.) priden otrok

умница m f pameten človek, pametna ženska; priden otrok

чадолюбие n detoljubje, ljubezen do otrok

a prep.

1. (pred nedoločnikom)
□ a vorbi govoriti

2. od
□ mamă a patru copii mati štirih otrok

3. po
□ miroase a fum smrdi po dimu
□ trei saci a zece kilograme tri vreče po deset kilogramov
□ de-a latul počez

abandonné, e [-dɔne] adjectif zapuščen, zanemarjen, propal

enfant masculin abandonné zapuščen otrok

accidēnte m

1. nezgoda:
gli accidenti della vita življenjske nezgode
per accidente slučajno
accidenti! prekleto!

2. pog. kap, mrtvoud:
mandare un accidente a qcn. želeti komu nesrečo, poslati koga k vragu
ti pigliasse un accidente! da bi te vrag!

3. jezik morfološka sprememba

4. filoz. akcidenca, nebistvena lastnost

5. pog. živahna oseba, nadloga:
quel bambino è un vero accidente ta otrok je prava nadloga

6. glasba predznak

àdamskī, àdāmskī -ā -ō adamski, prastar: -o koljeno
a) osmi otrok staršem
b) plemenita oseba

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

adoptíven adoptive

adoptívna (nova) domovina country of adoption
adoptíven otrok adoptive child

adoptíven adoptif

adoptivni otrok enfant moški spol adoptif
adoptivna mati mère ženski spol adoptive

adoptíven adoptivo

adoptivni brat (otrok) hermano m (hijo m) adoptivo
adoptivni starši padres m pl adoptivos

adūstiō -ōnis, f (adūrere)

1. sežig(anje), ožiganje: picis (pri kuhanju) Plin., odoriferi pigmenti Cass., iugis Cael. razgrevanje.

2. opeklina: sanat (lactuca) adustiones omnes Plin.

3. po trenju nastali vžig: Plin.

4. sončarica otrok: Plin.

agacer [-se] verbe transitif na živce iti, nervirati; (raz)dražiti, razburiti, vznevoljiti; nagajati; (koketno) izzivati; nadlegovati

s'agacer postati nervozen, razdražen
ce bruit m'agacer ta hrup mi gre na živce
cet enfant ne cesse d'agacer sa sœur ta otrok neprestano nagaja svoji sestri
agacer les dents povzročiti na dlesnih neprijeten občutek (npr. citrona)

âgé, e [aže] adjectif star

âgé de 10 ans 10 let star
homme masculin âgé star človek, starec
le moins âgé des deux enfants mlajši obeh otrok

agile [ažil] adjectif gibčen, okreten, prožen, hiter, živahen; bister

un enfant agile comme un singe kot opica živahen otrok
esprit masculin agile bister, prožen duh
marcher d'un pas agile hoditi z gibčnimi koraki
rendre agile (figuré) dati krila, okriliti

āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)

1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.

2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.

3.
a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu...

agripper [agripe] verbe transitif (hlastno, pohlepno) zgrabiti

s'agripper à quelque chose čvrsto se oprijeti, krčevito se držati česa
l'enfant s'agrippe au cou de sa mère otrok se čvrsto oklepa matere za vrat

àko konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se:
ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se

alergičen pridevnik
1. (o človeku) ▸ allergiásŠtevilo ljudi, ki so preobčutljivi oziroma alergični na sonce, se občutno povečuje. ▸ Érezhetően nő azoknak a száma, akik túlérzékenyek, illetve allergiásak a napra.

2. (o obolenju) ▸ allergiásSopomenke: alergijski

3. (o odporu do česa) ▸ allergiásAmpak da bi bil kdo alergičen na počitnice, tega pa še nisem slišala. ▸ Nem hallottam még arról, hogy valaki a nyaralásra lenne allergiás.