Franja

pripráven¹ (-vna -o) adj.

1. atto, idoneo; maneggevole, pratico:
pripravno orodje arnese maneggevole

2. (primeren) adatto, adeguato, idoneo:
pripraven za odgovorno nalogo idoneo a svolgere un incarico di responsabilità
ne moči najti pripravne besede non poter trovare la parola adatta

prirôčen (-čna -o) adj.

1. maneggevole:
priročno orodje arnese maneggevole

2. adatto, comodo, pratico

3. abile, destro:
pri vsakem delu je priročen è abile in qualsiasi lavoro

4. ausiliare, ausiliario, accessorio:
glavno in priročno skladišče il magazzino centrale e l'ausiliario

5. accessibile, a portata di mano

radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

I.

1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

5. kot zoološki t.t.
a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr. —

II. metaf.

1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.

recado moški spol sporočilo, vest; naročilo; previdnost; zavarovanje; listina, dokument; ameriška španščina sedlo; ameriška španščina oprema (obleka itd.) poljskega delavca

recado de cama posteljnina
recado de cocina kuhinjska oprema
recado de escribir pisalno orodje
¡buen recado! lepa reč!
a (buen) recado dobro shranjen
mal recado napaka; porednost, hudomušnost, lopovščina
pasar recado naročiti; (dati) pozdraviti
sin pasar recado brez prijave
haga el favor de pasar recado prosim, da me prijavite
ir con un recado prinesti sporočilo
poner a mal recado slabo shraniti
recados pl pozdravi, priporočila
enviar (ali dar) recados poslati pozdrave

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

repūgnantia -ae, f (repūgnāre)

1. odpor, upor, upiranje: illa domina rerum omnium hanc dedit repugnantiam apibus Plin. orodje za odpor, obrambno sredstvo, branilo (tj. želo).

2. pren.
a) navzkrižje, konflikt, nasprotje, nasprotstvo, opreka, protislovje, protislovnost, oporekanje (naspr. concordia): tantam rerum repugnatiam non vide[a]s Ci., nulli satis custodita in mixturis concordia naturae ac repugnantia Plin., insita repugnantia Plin.
b) nasprotovanje, ugovor, ugovarjanje: induxit (sc. Panaetius) eam quae videretur esse non quae esset repugnantiam Ci.

resserre [rəsɛr] féminin shramba

mettre des fruits, des outils dans une resserre postaviti, dati sadje, orodje v shrambo

rezbarsk|i (-a, -o) Schnitz- (nož das Schnitzmesser, dleto das Schnitzeisen, orodje das Schnitzwerkzeug)

rezílen

rezilna deska tailloir moški spol
rezilno orodje outil tranchant
rezilni stol chevalet moški spol, selle ženski spol
rezilni stroj machine à couper, coupeuse ženski spol
rezilni sveder taraud moški spol

rezílen (-lna -o) adj. di, per taglio:
rezilna priprava strumento, arnese di taglio
grad., strojn. fazonsko rezilno orodje profilatrice
obrt. rezilni kot angolo di taglio

reziln|i (-a, -o) Schneid(e)- (rob die Schneidkante, Schneidekante, orodje das Schneidewerkzeug), Messer- (valj die Messerwalze, glava der Messerkopf)

ríbiški fishing, fish(-); used by fishermen

ríbiška barka fishing boat, (fishing) smack
ríbiška ladja trawler, fishing boat, fisherman
ríbiška mreža fishing net
ríbiške ostve trident, fish spear
ríbiška palica fishing rod
ríbiški paznik fish-warden
ríbiške priprave, ríbiško orodje fishing gear, fishing tackle
ríbiški škornji fishing boots pl
ríbiški trnek fish-hook
ríbiška vaba fish-bait
ríbiška vrvica fishing line
ríbiška vrša, sak wicker fish trap

ríbiški de pêche

ribiški čoln barque ženski spol (ali canot moški spol) de pêche
ribiška izkaznica permis moški spol de pêche
ribiška ladja bateau moški spol de pêche
ribiška mreža filet moški spol de pêche
ribiška palica canne ženski spol à pêche, gaule ženski spol
ribiški priprava, ribiško orodje attirail moški spol de pêche
ribiška vas village moški spol de pêcheurs
ribiška vrša nasse ženski spol

ríbiški pesquero; de pesca

ribiški čoln barco m pesquero
ribiška koča cabaña f de pescador
ribiška harpuna fisga f
ribiška mreža red f de pescar, (vlečna) jábega f
ribiško področje pesquería f
ribiška priprava, orodje aparejos m pl de pesca
ribiška vaba cebo m para la pesca; güeldo m
ribiška vas pueblo m de pescadores
ribiška vrša nasa f

risálen drawing

risálni album (aparat, biro, pribor, papir, blok, žebljiček) drawing book (apparatus, office ali ZDA drafting room, material, paper, block ali sketchblock, pin ali ZDA thumbtack)
risálna deska (miza, kreda) drawing board (table, chalk)
risálno oglje (orodje, pero, ravnilo) drawing charcoal (set ali instruments pl, pen, rule)

risálen à dessin, de dessin

risalni biro bureau moški spol de dessin
risalni blok bloc moški spol de papier à dessin
risalna deska planche ženski spol à dessin
risalno oglje fusain moški spol
risalno orodje matériel moški spol (ali accessoires moški spol množine) à dessiner
risalni papir papier moški spol à dessin
risalno pero plume ženski spol à dessin
risalni svinčnik crayon moški spol à dessin
risalni žebljiček punaise ženski spol

risálen de dibujo

risalni papir (blok, biro, svinčnik, deska, orodje, pero) papel m (bloque m de papel, oficina f, lápiz m, tablero m, útiles m pl, pluma f) de dibujo
risalna kreda creta f (ali tiza f) de dibujo
risalni žebljiček chinche f
risalni album album m de dibujos

rôčka jug

čajna rôčka tea jug, teapot; (telovadno orodje) dumbbell
rôčka za bencin petrol can, jerry can, jerrican
težka (telovadna) rôčka barbell

ročni vrtalnik stalna zveza
(orodje) ▸ kézi fúrógép

rokodélski artisanal, d'artisan, de l'artisanat, des métiers

rokodelski mojster (pomočnik) maître moški spol (compagnon moški spol) artisan
rokodelsko orodje outils moški spol množine, outillage moški spol
rokodelski register registre moški spol des métiers
rokodelska veja branche artisanale (ali de l'artisanat)