Franja

Zadetki iskanja

  • naložén loaded; laden; burdened; (ogenj) stoked up

    zopet naložén ogenj replenished (ali rekindled) fire
    bogato naložéna miza a well laden table, humoristično a groaning table
  • naložíti (tovor) to load, to freight; to lay on, to put on; (davke ipd.) to impose; (ukazati) to order, to impose, to command, to charge

    naložíti denar v to invest money in, to assign funds to, (v banko) to deposit
    naložíti ogenj to kindle (ali to light) a fire
    zopet naložíti ogenj to replenish a fire (peč a stove)
    naložíti davek na impose a tax
    naložíti jih komu (figurativno) to give someone a thrashing
  • napráviti to do; (izdelati) to make; to render; to manage; to work out; to bring about; (urediti) to organize, to manage; (izvršiti) to accomplish, to execute; (proizvesti) to produce, to manufacture, to fabricate; (povzročiti) to effect, to bring about, to create

    tu se ni dalo nič napráviti there was nothing to be done
    napráviti izpit to pass an examination
    napráviti uslugo to do (someone) a favour, to render (someone) a service
    napráviti po svoje to suit oneself
    napráviti koga pametnejšega to make someone wiser
    uspeh ga je napravil nestrpnega success made him impatient
    starost je iz njega napravila sitneža old age had made him peevish
    napráviti potovanje to make a journey
    napráviti načrt to make a plan
    napráviti ogenj to make a fire
    napráviti napako to make a mistake
    kako napravite, da odprete to ključavnico? how do you manage to open this lock?
    napráviti se (obleči se) to dress
    napráviti se bolnega to pretend to be ill
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • navzkrížen en (forme de) croix, croisé; opposé, contradictoire; divergent

    navzkrižni ogenj feu moški spol croisé
    navzkrižna vprašanja un feu roulant (ali croisé) de questions
    navzkrižno zasliševanje interrogatoire moški spol (d'un témoin) par les deux parties
  • navzkrížen (-žna -o) adj.

    1. in croce, incrociato; reciproco:
    navzkrižno zasliševanje interrogatorio incrociato
    voj. navzkrižni ogenj fuoco incrociato

    2. discordante, contrastante:
    navzkrižni interesi interessi discordanti
    bot. navzkrižni listi foglie palmatosette
  • neti|ti [é] (-m) zanetiti
    netiti ogenj Feuer machen, pravo einen Brand legen
    figurativno (podpihovati) schüren
  • nourri, e [nuri] adjectif hranjen, debel, močan; obilen, bogat; zelo začinjen

    feu masculin nourri močan ogenj
    fusillade féminin nourrie gosto streljanje
    applaudissement masculin nourri vztrajno ploskanje
    être logé, blanchi et nourri imeti stanovanje, pranje perila in hrano
  • obrámben (-bna -o) adj. di difesa, difensivo:
    obrambni sistem sistema difensivo
    obrambna vojna guerra difensiva
    psih. obrambni mehanizem meccanismo di difesa
    voj. obrambna črta linea difensiva
    hist. atlantska obrambna črta vallo atlantico
    šport. obrambna tehnika (pri boksu) scherma
    šport. obrambna vrsta difesa; retroguardia
    jur. obrambni govor arringa
    voj. obrambni ogenj fuoco di copertura
    hist. obrambni stolpič bertesca
  • obrambn|i (-a, -o) Wehr-, Verteidigungs-, Abwehr- (hodnik der Wehrgang, nagon der Verteidigungstrieb, ogenj das Abwehrfeuer, položaj die Verteidigungsstellung, stolp der Wehrturm, top das Abwehrgeschütz, bitka die Abwehrschlacht, moč vojska die Wehrkraft, pripravljenost die Wehrbereitschaft)
  • odgovarja|ti1 (-m) odgovoriti

    1. (immer wieder, ständig) antworten, erwidern, Antworten geben; na vprašanje: (die Frage) beantworten
    ne odgovarjati stumm bleiben, nicht antworten, schweigen (zu)

    2.
    vojska odgovarjati na ogenj das Feuer erwidern

    3. (ustrezati) entsprechen
    | ➞ → ustrezati, odzivati se
  • odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
    odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

    2. aprire; accendere:
    odpreti pipo aprire il rubinetto
    pog. odpreti televizor accendere il televisore

    3. (začenjati poslovanje) aprire:
    trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

    4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
    odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
    odpirati problem affrontare un problema

    5. pren. odpirati pot aprire la strada;
    strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
    pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
    pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    pren. odpreti oči aprire gli occhi
    pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
    pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
    pren. odpirati usta meravigliarsi
    odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
    pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
    ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
    grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
    PREGOVORI:
    zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

    B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
    vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
    z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

    2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
    na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

    3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
    odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

    4. impers. pog. capire:
    končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire
  • ôgenjček (-čka) m dem. od ogenj fuocherello
  • Öl, das, (-s, -e) olje; (Erdöl) nafta; (Heizöl) kurilno olje; Öl auf die Wellen gießen figurativ vplivati pomirjevalno; Öl ins Feuer gießen prilivati olje na ogenj
  • oleum -eī, n (izpos. gr. ἔλαι[Ƒ]ον; prim. olīva; *oleiu̯om > *oleiom > oleum, prim. deivos, dĕus) olivno ali „laško“ olje, olje; olje za razsvetljavo: Gell., instillare oleum lumini Ci.; žgalno olje, olje za zabelo: caulis oleo unguere H. z užitnim (jedilnim) oljem; kot mazilno olje: iuventus oleo perfusa V., O.; o. conditum Suet., viride Col., Suet. presno, laurinum, lentiscinum, narcissinum Plin.; preg.

    1. oleum addere camino H. ali oleum flammae (igni) adicere Hier. z oljem ogenj gasiti, olja prilivati na ogenj.

    2. (z aliteracijo) oleum et operam perdere Pl. ali et operam et oleum perdere Ci. ep. = oleum perdere et impensas Hier. s slamo ogenj pokri(va)ti, prazno slamo mlatiti = zastonj se truditi (prvotno o rokoborcih); pren.: ita hanc canem faciam tibi oleo tranquiliorem Pl. voljnejšo, nitidum quoddam genus est verborum et laetum, et palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci. ki preveč kaže šolo in pilo (= pridnost).
  • ōlio m (pl. -li)

    1. olje:
    olio vegetale rastlinsko olje
    olio vergine d'oliva naravno olivno olje
    olio di fegato di merluzzo farm. ribje olje
    olio lubrificante strojn. olje za mazanje
    oli minerali kem. mineralna olja
    olio di vetriolo pog. žveplena kislina
    oli eterici, essenziali kem. eterična olja
    olio di ricino farm. ricinusovo olje
    olio da riscaldamento kurilno olje
    calmo come l'olio pren. miren, mirno kot olje
    chiaro come l'olio pren. jasen, očiten
    gettare olio sulle fiamme pren. prilivati olje na ogenj
    non metterci né sale né olio pren. ne vtikati se

    2.
    olio santo relig. sveto olje; (estrema unzione) sveto poslednje olje:
    essere all'olio santo pren. umirati

    3. kozmet.
    olio di mandorla mandljevo olje
    olio solare olje za sončenje
  • olj|e1 [ó] srednji spol (-a …) das Öl, -öl (arašidovo [Erdnußöl] Erdnussöl, bergamotno Bergamottöl, borovo Kienöl, Kiefernnadelöl, Latschenkieferöl, brinovo Wacholderöl, bučno Kernöl, Kürbiskernöl, cedrovo Zedernöl, cimetovo Zimtöl, česnovo Knoblauchöl, čičkovo Klettenwurzelöl, evkaliptovo Eukalyptusöl, gorčično Senföl, ingverjevo Ingweröl, janeževo Anisöl, Fenchelöl, jasminovo Jasminöl, jedilno Tafelöl, Speiseöl, kafrovo Kampferöl, kamilično Kamillenöl, kapokovo Kapoköl, kaprolaktamovo Laktamöl, kokosovo Kokosöl, kolmeževo Kalmusöl, koriandrovo Korianderöl, kuminovo Kümmelöl, laneno Leinsamenöl, Leinöl, limonovo Zitronenöl, lovorjevo Lorbeeröl, mandarinovo Mandarinenöl, mandljevo Mandelöl, nageljevo Nelkenöl, olivno Olivenöl, grenke pomaranče Pomeranzenöl, iz koruznih kalčkov Maiskeimöl, iz palmovih jedrc Palmkernöl, iz pšeničnih kalčkov Weizenkeimöl, metino Pfefferminzöl, orehovo [Nußöl] Nussöl, palmovo Palmöl, pačulijevo Patschuliöl, rastlinsko Pflanzenöl, repično Rüböl, Rapsöl, ricinovo Kastoröl, Rizinusöl, rožmarinovo Rosmarinöl, rožno Rosenöl, sandalovo Sandelöl, sasafrasovo Sassafrasöl, sezamovo Sesamöl, sivkino Lavendelöl, smrekovo Fichtennadelöl, sojino Sojaöl, sončnično Sonnenblumenöl, šentjanževo Johanniskrautöl, talovo Tallöl, terpentinovo Terpentinöl, timijanovo Thymianöl, žajbljevo Salbeiöl; po namenu za maziljenje Salböl, za nego kože Hautöl, za solato Salatöl, za sončenje Sonnenöl; tehnika čisto Frischöl, dizelsko Dieselöl, hidravlično Hydrauliköl, kurilno Brennöl, Heizöl, lahko Leichtöl, mazalno Schmieröl, mineralno Mineralöl, motorno Motoröl, odkapno Lecköl, odpadno Altöl, Aböl, v menjalniku Getriebeöl, parafinsko Paraffinöl, plinsko Gasöl, Treiböl, stojno Standöl, strojno Nähmaschinenöl, Maschinenöl, transformatorsko Transformatorenöl, tungovo Holzöl, Tungöl, turško rdeče Türkischrotöl, večnamensko Mehrbereichsöl)
    … olja
    (cena der Ölpreis, gladina der Ölstand, lovilnik der Ölabscheider, menjava der Ölwechsel, plast der Ölfilm, polnitev die Ölfüllung, pridobivanje die Ölgewinnung, razpršilnik der Ölzerstäuber, temperatura die Öltemperatur, vpojnost die Ölabsorbtion, vsebnost der Ölgehalt, zaloga der Ölvorrat)
    za olje
    (cedilo das Ölsieb, lovilnik der Ölfänger, merilna palica der Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab, ogrevanje die Ölheizung, Ölfeuerung, črpalka Ölumlaufpumpe, ročka Ölkanister, Ölkanne, rezervoar der Öltank)
    kaljenje v olju die Ölhärtung
    potrebe po olju der Ölbedarf
    sardine v olju Ölsardinen množina
    prepustnost za olje die Öldurchlässigkeit
    odporen proti olju ölfest
    topen v olju öllöslich
    vsebujoč olje ölhaltig
    brez olja ölfrei
    neprepusten za olje öldicht
    izločiti olje iz (etwas) entölen
    mazati z oljem ölen
    mazanje z oljem die Ölung
    stiskati/delati olje Öl ziehen
    figurativno prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
  • ólje oil; (= slika v olju) oil painting

    bučno ólje pumpkin oil
    eterično ólje attar; essential (ali volatile) oil
    hudičevo ólje vitriol
    kurilno ólje fuel oil
    lahko (težko) ólje light (heavy) oil
    leskovo ólje (figurativno, tepež z jermenom) the strap, strap oil
    laneno ólje linseed oil
    kameno ólje petroleum
    makovo ólje poppy-seed oil
    mineralno ólje mineral oil
    namizno ólje salad oil
    olivno ólje olive oil
    rožno ólje attar of roses
    plinsko ólje gas oil, diesel oil
    poslednje, sveto ólje religija extreme unction
    strojno ólje lubricating oil, engine oil, machine oil
    ribje ólje cod-liver oil
    ricinusovo ólje castor oil
    terpentinovo ólje oil of turpentine
    neprepusten za ólje oiltight
    dovod ólja oil feed, oil supply
    kuhanje na ólju oil cooking
    poraba ólja oil consumption
    portret v ólju portrait in oils
    ročka za ólje oilcan
    ólje na ogenj fuel to the flame
    namazati z óljem to oil
    prili(va)ti ólja na ogenj (figurativno) to pour oil on the flames, to add fuel to the games
    slikati z óljem to paint in oils