Franja

shear² [šíə]

1. prehodni glagol
striči, ostriči (sheep ovce)
figurativno oskubsti, ogoliti, odreti; oropati

2. neprehodni glagol
žeti; udariti, odrezati, odsekati (z mečem)

a coat shorn of its buttons plašč brez gumbov
to shear s.o. of his possessions odvzeti komu imetje
shorn of his power oropan svoje moči

shine¹ [šáin] samostalnik
(sončni) sij, sijaj, blišč, lesk
figurativno prestiž; lepo vreme; čiščenje čevljev
sleng prepir, direndaj, hrup; senzacija
ameriško objestno dejanje, burka
ameriško, sleng nagnjenost, naklonjenost, kaprica (to za)

to give s.o.'s shoes a shine očistiti, naloščiti komu čevlje
we will go, rain or shine šli bomo ob vsakem vremenu
have a shine? čiščenje čevljev, prosim?
to kick up no end of a shine sleng delati velik kraval
to put a good shine on one's shoes bleščeče si naloščiti čevlje
to take the shine out of s.o. zatemniti, zasenčiti koga, nadkriliti, prekositi koga; odvzeti čar novosti (out of s.th. čemu)
to take a shine to s.o. dobiti simpatije za koga

slobòda ž svoboda: sloboda zbora i dogovora; sloboda govora; lična sloboda; sloboda naučnog istraživanja; sloboda plovidbe; sloboda vjere i mišljenja; demokratske -e; sloboda, jednakost i bratstvo bila su načela francuske građanske revolucije; lišiti koga -e odvzeti komu, svobodo; dati -u; pustiti na -u

tabula -ae, f (indoev. kor. *telā- ravna, ploska deska; prim. umbr. tafle = in tabula)

1. deska, tabla, plošča: si tabulam de naufragio stultus adripuerit Ci., apparent arma virûm tabulaeque per undas V., latera clauduntur tabulis Plin., nomen Germanici plumbeis tabulis insculptum T.

2. occ.
a) poslikana tabla, slika: tabula picta Pl., Ci. idr. ali samo tabula: omnīs tabulas abstulit Ci., tabulam coloribus uris O. (o enkavstiki); preg.: sed heus tu, manum de tabulā; magister adest citius, quam putaramus Ci. ep. poslušaj, pazi, da jih ne dobiš po prstih; učitelj … (o dečkih, ki v času učiteljeve odsotnosti čečkajo razne reči na tablo, ko vstopi učitelj, pa takoj umaknejo prste z nje); poseb. zaobljubna (votivna) tablica (na kateri je bila naslikana nesreča, ki se je zgodila): Pers., me tabulā sacer votivā paries indicat H.; brodolomci so hodili s takimi tablicami prosjačit: ceteri (sc. naufragii) tabulam suam portant rogantes victum Ph.
b) igralna deska: O., Sen. tr., Iuv., s celotnim izrazom tabula aleatoria P. F.
c) deska z zakoni, zakonska tabla: leges in XII tabulis Ci. zakoni (zakonik) na dvanajstih tablah, zakoni decemvirov, toto Capitolio tabulae figebantur Ci.
d) pisalna deščica (tablica), računska deščica (tablica): Pl., Prisc. idr., (sc. pueri) laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H., tabula litteraria Varr. pisalna tablica za otroke, tabulam ponere L. odložiti pisalno orodje.
e) dražbena (licitacijska) tablica: adest ad tabulam Ci. pri dražbi, ad tabulam venire Ci. biti na dražbi, biti naprodaj (na prodaj).

3. vsako pisanje, npr.
a) spis, sestavek, knjiga, zapis, zapisnik, vpis, zaznamek, seznam, pogodba, dogovor, protokol ipd.: in castris Helvetiorum tabulae repertae sunt C. zapiski, circumfertur … tabula ingens rerum venalium Plin. iun. zaznamek, iste in tabulas refert Ci. zapiše povedano v zapisnik, e tabulā pictos ediscere mundos Pr. ali tabula Dicaearchi Ci. ep. zemljepisna tablica, zemljevid, tabulae nuptiales T. ali samo tabulae Iuv. ženitna pogodba, tabulae venditionis Ambr. kupna pogodba.
b) poslednje pisanje, poslednja volja, volilo, oporoka, testament: tabulas a te removere memento H., in tabulas multis haec via fecit iter O., aperire tabulas Plin. iun., tabulas testamenti omnibus mensibus renovare Petr. oporoko vsak mesec spremeniti, tabulae supremae Ps.-Q. (Decl.), Mart.
c) imenik izobčencev, proskripcijska tabla: nomen refertur in tabulas Sexti Rosci Ci., in tabulam Sullae si dicant discipuli tres Iuv., levius tabulā quam Cicerone nocens Mart.
d) popis (seznam) glasov v ljudskih skupščinah in volitvah: Varr. idr., comitiis dederas tabulam praerogativae Ci.; occ. pl. tabulae
a) (v zasebnem življenju) računske knjige, dolžne knjige, glavna knjiga: tabulas conficere Ci. držati knjigo, tabulas diligentissime legere et digerere Ci., menstruas paene rationes in tabulas transferre Ci. vknjižiti, quid enim expectas? Bellum? An tabulas novas? Ci. razveljavljenje (razveljavitev) dolgov po uvedbi novih dolžnih knjig, timorem novarum tabularum tollere C. odvzeti strah pred razveljavljenjem dolgov; meton.: beneficiorum novae tabulae Sen. ph. izbris (izbrisanje) iz spomina.
b) (v državni upravi) (državne, javne) listine, dokumenti, akti, državni arhiv (starejše državna pismohrana): Plin. idr., senatus consultum inclusum in tabulis Ci., eae tabulae, in quibus senatus consultum perscripserant Ci., tu tabulas publicas Heracliensium desideras Ci., ut prima aut inter primos nomina sua vellent in publicis tabulis esse L., tabulas corrumpere Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci. v državne račune; poseb. tabulae publicae α) cenzorski vpisniki: eum qui aedem Nympharum incendit, ut memoriam publicam recensionis tabulis publicis inpressam extingueret Ci. β) državna (javna) dolžna knjiga, ki so jo hranili v erariju (državna blagajna): cura tabularum publicarum T. vodenje (upravljanje) te knjige, vodenje državne blagajne (državnega proračuna).

4. sinekdoha
a) klop: solventur risu tabulae H. klopi se bodo podrle.
b) menjalska (menjalniška) miza: Sestia, Valeria Ci.

5. v pl. gube v obleki (gr. πτυχαί): Tert.

6. odsek polja, vrsta, sloj: Pall., zemljemerski pisci.

terror -ōris, m (terrēre)

1. strah, bojazen, tudi zastrašujoč vtis, občutek strahu: Pl. idr., erat in oppido terror ex superioribus proeliis C., cuius ingressio laetitiam attulit sociis, terrorem autem hostibus Ci., tantus fuit post discessum hostium terror, ut … C., passim eos pavor terrorque distulerant L., terroris causā L., augere hostibus terrorem S., in magno terrore esse propter adventum L., prosperam navigationem sine terrore et tumultu fuisse L., implere omnia terrore ac tumultu L., conicere Romanos in terrorem ac tumultum L. ali conicere omnium animos in terrorem Auct. b. Afr. ali facere ibi terrorem et militibus et ipsi Appio L. ali circumferendo passim bello tantum terrorem sui facere, ut … L. ali incutere terrorem Auct. b. Afr. strašiti, ustrašiti, prestrašiti, zastrašiti, (s)plašiti, preplašiti, spraviti (spravljati) koga v strah, strah povzročati komu, navda(ja)ti koga s strahom, zaplašiti itd.; tantus terror incìdit eius exercitui, ut … C., ingens terror patres invasit L., terror nominis eius invaserat orbem Iust., offere terrorem C., omnium rerum terror oculis auribusque est offusus L., aliquantum quoque apertā pugnā praebuerunt terroris L.; repellere aliquem terrore periculoque mortis Ci. ali demere terrorem Romanis L. odvzeti komu strah (bojazen), rešiti koga strahu (bojazni), pregnati komu strah (bojazen); z objektnim gen. (strah pred kom ali čim): mortis Ci., belli, equorum, praesentis exercitus C., iudiciorum, populationum, nominis nostri L., nominis Alexandrini Iust.; s subjektnim gen.: ad terrorem ceterorum T. da bi druge prestrašil, drugim v strah, exercitus C., T.; z adj.: anceps ali duplex L., equester L., arcanus T., externus ali peregrinus L. strah pred zunanjimi sovražniki, barbarus atque immanis terror verborum Ci., repentinus L., Ci., servilis, vanus L., amens Cl., meus, suus Pl. pred mano, pred njim, expers terroris Achilles Cat., terrore coactus Ci., pallens terrore, pavens terrore O., inani percussus terrore, attonitus terrore Lucan.

2. pooseb. Terror Têror (Terór), Strah, bog strahu: Luctus et Pavor et Terror O.

3. meton.
a) predmet strahu (bojazni), strah, strahota, groza, grozota, bojazen, pristrah: duos terrores huius imperii, Carthaginem Numantiamque deleverat Ci., terrores rei publicae Vell., (sc. elephas) terror Macedonum Cu., praecipuus terror, hostium terror Cu., caelestes maritimique terrores L. strašne prikazni, pristrahi na nebu in v morju, terra repleta est trepido terrore Lucr., unicus quondam Graeciae terror Cu., Xerxes, terror ante gentium Iust., Dionysius gentium quondam terror Amm.
b) strašno (grozno) (s)poročilo, strašna (grozljiva) novica, (s)poročilo o grozotah: terror affertur Scythas adventare Cu., Romam tanti terrores sunt allati L., miros terrores ad aliquem afferre Caesarianos (o Cezarju) Ci. ep., fictis mentitisque terroribus vera pericula augere Plin.; non mediocres terrores iacĕre atque denuntiare Ci. strašne, grozilne besede.

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

thunder¹ [ɵʌ́ndə] samostalnik
grom, grmenje, tresk
zastarelo neurje, blisk
figurativno grmenje, hrup
množina gromovit, ognjevit govor

thunders of applause gromovito odobravanje (ploskanje)
in thunder! pogovorno gromska strela!
Jove's thunders strele
blood and thunder pogovorno ki vzbuja živo zanimanje (interes), senzacionalen
a clap of thunder grom, tresk
thunder and lightning grmenje in bliskanje
to steal s.o.'s thunders figurativno izkoristiti orožje (ali prednosti) kake osebe, odvzeti komu adute iz rok, posnemati postopek ali način izdelave kake osebe

tweak [twi:k]

1. samostalnik
poteg, uščip, cukanje, ščipanje
figurativno precep, škripci; zbeganost
sleng prevara, izgovor, prebrisanost, premetenost

2. prehodni glagol
uščipniti, (po)cukati
figurativno odščipniti

to tweak s.o.'s car povleči koga za ušesa
to tweak s.th. from s.o. odščipniti, skrivaj odvzeti komu kaj

unmündig Recht mladoleten, nedoleten; figurativ nezrel; jemanden für unmündig erklären lassen Recht odvzeti (komu) opravilno sposobnost, razglasiti (koga) za opravilno nesposobnega

utterance [ʌ́tərəns] samostalnik

1.
izrekanje, izražanje, izraz, način izražanja, izgovor; beseda, govor (često množina)

the utterances of the speaker govornikove besede
to deprive s.o. of utterance odvzeti komu besedo
to give utterance to one's rage dati izraza svoji jezi

2. poetično
skrajnost, smrt

to fight to the utterance boriti se na življenje in smrt, boriti se do konca

verlustig: einer Sache verlustig gehen izgubiti (kaj); jemanden eines Rechtes verlustig erklären odvzeti pravico (komu)

vestis -is, f (indoev. kor. *u̯-es- obleči, razširjen iz *eu̯- (prim. exuō); prim. skr. vástē (on) se oblači, vásanam oblačilo, vásman odeja, gr. ἕννυμι oblačim [iz *Ƒεσ-νυμι], ἐσϑής, ἔσϑος, ἑανός oblačilo, obleka, εἷμα, eol. Ƒέμμα, dor. Ƒῆμα oblačilo, got. wasjan = stvnem. werjan oblačiti, got. wasti oblačilo)

1. oblačilo, obleka: vestes de pellibus renones vocantur S. fr., sceptrumque sacerque tiaras Iliadumque labor vestes V., auratis mutavit vestibus atras O., vestes albae Cu., tritae H., promiscuae viris et feminis vestes T.

2. occ.
a) odeja, preproga; s celim izrazom stragula vestis: L., mulier per triennium isti stragulam vestem confecit Ci.; samo vestis: L. idr., pretiosa vestis multa et lauta supellex Ci., rupit pietas vestes (pesn. pl.) O., vestibus hunc (sc. lectum) velant … ; sed et haec vilisque vetusque vestis erat, lecto non indignanda saligno O., rubro ubi cocco tincta super lectos canderet vestis eburnos H., in veste cubare Lucr., struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant T.
b) pesn. metaf. α) brada, mah ali puh: impubem molli pubescere veste Lucr. β) kačja koža: cum lubrica serpens exuit … vestem Lucr. γ) pajčevina: (sc. aranei) vieta vestis Lucr. δ) zagrinjalo, tančica, naličje, pajčolan: Antigone … teneras defenditur atra veste genas Stat.

3. sg. kolekt. obleke, oprava, odelo, noša: Pl., Sen. rh., Val. Max., Lamp., Cod. Th. idr., varia veste exornatum esse Ter., vestem indutus Ter., vestita veste lugubri Ter., conscindere, discindere vestem Ter., humeris abscindere vestem V., vestis lintea Ci. ali linea Plin., famularis, servilis, muliebris, purpurea Ci., candida (naspr. sordida) L., maximus vini numerus fuit, permagnum pondus argenti, pretiosa vestis Ci., iacentem veste spoliare N. ležečemu odvzeti bojno opravo, vestem mutare Ter., L. preobleči se, vestem mutare cum aliquo Ter. menjati obleko s kom; occ. vestem mutare obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino: se vestem cum eo mutaturos L., quod … numquam usu venisset, ut in tanto discrimine non et proximi vestem mutarent L., vestem mutandam omnes … putarunt Ci.; od tod: vestis mutatio Ter., sive illa vestis mutatio ad luctum ipsorum sive ad deprecandum valebat Ci.

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

vlága moisture, damp, dampness; humidity; wet, wetness

brez vláge moistureless
odvzeti čemu vlágo to dehumidify something
ki ne prepušča vláge dampproof
odporen proti vlági moisture-proof
regulator vláge humidistat, (v zraku) humidor
izolacijska plast proti vlági damp course, damp-proof course
zavarovanje proti vlági damp-proofing
vlága škodi! (napis na zabojih) keep dry!

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

zapleni|ti [é] (-m) beschlagnahmen, konfiszieren; (odvzeti) sicherstellen; (rekvirirati) requirieren

zone¹ [zóun] samostalnik
pas, proga, trak
geografija cona, pas; predel; področje, del (mesta)
geologija plast, sklad
poetično pas

frigid, temperate, torrid mrzli, zmerni, vroči pas
maiden zone, virgin zone deviški pas (simbol devištva)
zone of chastity deviški pas
to loose the maiden zone odvzeti devištvo
zone time lokalni čas

ἀν-αφαίρετος 2 (ἀφ-αιρέω) kar se ne da odvzeti ali ugrabiti.

ἀ-περίσπαστος 2 kogar ne vlačijo sem ter tja; τὸ ἀπερίσπαστον τῆς ἐξουσίας nemožnost, odvzeti komu nadpoveljstvo, t. j. kjer ostane nadpoveljstvo v istih rokah. – adv. -άστως NT nemoteno, neovirano.

липка f lipica;
ободрить (обобрать) как -ку vse odvzeti, pobrati