Franja

kónto account

imeti bančni kónto to have a bank account
prekoračiti svoj kónto to overdraw one's account, to have an overdraft, pogovorno to be in the red
odpreti kónto to open an account
imetnik kónta account holder
za moj kónto for my account
tekoči kónto current account
odprtje kónta opening an account

kónto (finance) compte moški spol

bančni konto compte en banque
imetnik konta titulaire moški spol d'un compte
odpreti konto ouvrir un compte

kónto (-a) m

1. ekon. (knjigovodski konto) conto:
odpreti konto aprire un conto
analitični konto conto analitico
bančni konto conto bancario
sintetični konto conto sintetico

2. žarg. (knjigovodska kartica) scrittura contabile

3. pog. conto; carico:
kupnina gre na njegov konto il prezzo della compra va a suo carico
smejali so se na moj konto ridevano sul mio conto, ridevano di me

kónto cuenta f

bančni konto cuenta bancaria
tekoči konto cuenta corriente
odpreti konto abrir una cuenta
imetnik konta titular m de una cuenta
obremeniti (razbremeniti, saldirati) konto cargar (descargar, saldar) una cuenta

kredít credit; loan

na kredít or credit, pogovorno on tick
dolgoročen (kratkoročen) kredít long-term (shortterm) credit
dati, dodeliti kredít to grant a credit
dati komu kredít v višini X SIT to give someone credit for X tolars
imeti kredít to enjoy credit
kupiti na kredít to buy on credit
odpreti kredít pri kom to open a credit account with someone
prekoračiti kredít to overdraw one's credit
trgovati na kredít to deal on credit
vzeti kredít to raise credit
odobritev kredíta allowance of credit

kredít crédito m

dolgoročni (kratkoročni) kredit crédito a largo (corto) plazo
(ne)omejen kredit crédito (i)limitado
dodaten (nepokrit) kredit crédito suplementario (descubierto)
kredit iz javnih sredstev crédito público
neizterljiv kredit crédito incobrable
odprt, blanko kredit crédito abierto
odobritev (odprtje, omejitev) kredita concesión f (apertura f, restricción f) de (un) crédito
dobiti, imeti kredit obtener, tener crédito
odobriti kredit conceder (ali otorgar) un crédito
odobriti komu kredit do višine od ... conceder (ali abrir) un crédito a favor de alg hasta el límite de...
izgubiti kredit haber perdido el crédito
odpreti kredit abrir un crédito
prekoračiti kredit exceder el límite de un crédito
kupiti, prodati na kredit comprar, vender a crédito
zateči se h kreditu, poseči po kreditu recurrir a un crédito

kurbeln vrteti, sukati; einen Motor: zaganjati; in die Höhe kurbeln/nach unten kurbeln zapreti/odpreti, zvrteti gor/dol

labio moški spol ustnica; šoba; rob rane; usta

labio leporino, labio hendido zajčja ustnica
labios pl ustnice, usta
no despegar (no descoser) los labios ne odpreti ust, ne črhniti
estar colgado (estar pendiente) de los labios (de) koga napeto poslušati
morderse los labios ustnice si gristi, komaj smeh zadrževati
tener el corazón en los labios srce na jeziku imeti

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

Licht, das, (-es, -er) svetloba (künstliches, natürliches umetna, naravna); (Lampe) luč; Jagd oko; offenes Licht plamen; grünes Licht zelena luč; grünes Licht geben dati zeleno luč; figurativ svetloba, luč; Licht machen prižgati luč; Licht werfen auf metati luč (na), osvetljevati (kaj); figurativ kein (gutes) Licht werfen kazati v (slabi) luči; Licht in eine Sache bringen osvetliti (stvar); das Licht scheuen bati se luči; ans Licht bringen odkriti, razkriti, spraviti na dan; ans Licht kommen priti na dan; bei Lichte besehen če natanko pogledamo, pravzaprav; gegen das Licht proti luči; gegen das Licht halten podržati proti luči; hinters Licht führen zavajati, zavesti, varati, prevariti; im rechten Licht v pravi svetlobi, figurativ v pravi luči/osvetljavi; im ungünstigen/günstigen Licht figurativ v neugodni/ugodni luči; im Lichte stehen stati na luči, figurativ škodovati; sich selbst im Lichte stehen škodovati samemu sebi; ins Licht setzen poudariti, poudarjati; ins rechte Licht setzen prav osvetliti, osvetliti s prave strani; ins falsche Licht stellen napačno/narobe osvetliti; in ein lächerliches Licht stellen prikazati v smešni luči; jemandem ein Licht aufstecken odpreti (komu) oči, (tadeln) okarati; jemandem geht ein Licht auf (komu) se posveti; kein Licht sein ne biti (posebna) luč; sein Licht nicht unter den Scheffel stellen ne dajati luči pod mernik; das Licht der Welt erblicken uzreti luč sveta

ljubiti se (ljubi se mi) komu: (jemandem) belieben (ne ljubi se mi es beliebt mir nicht)
ki se mu ne ljubi odpreti ust sprechfaul, mundfaul

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

manomettere^* v. tr. (pres. manometto)

1. začeti uporabljati, načeti, načenjati

2. ponarediti, ponarejati:
manomettere le prove ponarediti dokaze

3. brskati:
manomettere un cassetto (nedovoljeno) brskati po predalu
manomettere una lettera (nedovoljeno) odpreti pismo

4. kršiti:
manomettere i diritti (di) kršiti pravice

5. pravo hist. osvoboditi sužnja

marca prislov
(v mesecu marcu) ▸ márciusbanPodjetje je bilo ustanovljeno marca lani. ▸ A vállalatot tavaly márciusban alapították meg.
Predvidoma naj bi letališče odprli marca letos. ▸ A repülőteret előreláthatólag idén márciusban nyitják meg.

mesnica samostalnik
1. (trgovina) ▸ húsbolt, hentesbolt, hentesüzletPri klavnici so odprli tudi grajsko mesnico. ▸ A mészárszék mellett megnyitották a húsboltot is a várban.
V mesnici pa sem mesarju vedno rekla, da želim sveže meso, vendar me je ta zabil, da je meso v njihovi trgovini vedno sveže. ▸ A húsboltban mindig mondtam a hentesnek, hogy friss húst szeretnék, de azzal nyugtatott, hogy náluk mindig friss a hús.
Sama se raje odločim za nakup mesa v mesnici, saj zagotovo vem, da je meso sveže. ▸ Jómagam inkább a húsboltban vásárolok húst, hiszen itt biztosan tudom, hogy friss az áru.

2. (oddelek z mesom) ▸ húsrészlegNovost supermarketa je mesnica s ponudbo svežega mesa. ▸ A szupermarket újdonsága a friss húst kínáló húsrészleg.
Trgovina ima tudi samopostrežno izbiro rib, mesnico in bogato založen delikatesni oddelek. ▸ A bolt rendelkezik önkiszolgáló halkínálattal és húsrészleggel, valamint jól feltöltött csemegerészleggel.

metallum -ī, n (izpos. gr. μέταλλον)

1. kovina (zlato, srebro idr.), ruda, rudnina: O., Plin., Sen. tr. idr., aeris, auri V., libertas potior metallis H. kot srebro in zlato; metaf. o raznih rudninah npr. o marmorju: Stat.; o žveplu: Ap.; o soli: Prud.; pren. kovina, jedro, vsebina, zrno: saecula meliore metallo Cl.

2. meton. rudno nahajališče, rudnik: Varr., T., Iust., Temesēs metalla O., pecunia, quae ex metallis redibat N. = reditūs metallorum L., ius metallorum Suet. pravica, na svojem zemljišču odpreti rudnik, m. silicum (kamnolom), argentarium, aurarium, ferrarium Plin., metalla instituere L. začeti kopati, odpreti, exercere metallum Macedonicum L., metalla vetera intermissa recoluit L. je dal zopet odpreti, damnare in metallum Plin. iun. ali in opus metalli Icti. ali condemnare ad metalla Suet. obsoditi na težko delo v rudnikih.

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskóIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszényRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

3. (del telesa) ▸ herezacskóDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.

nač|eti [é] (-nem) načenjati

1. (začeti uporabljati) zavitek, steklenico: anbrechen, štruco/hlebec, salamo ipd. z nožem: anschneiden, zaloge, prihranke: antasten

2. z zobmi: (zagristi v) anbeißen; (najedati) annagen

3. (narediti škodo) rja, ostro sredstvo ipd: angreifen; (nagristi) anfressen; figurativno zdravje: angreifen, ugled: antasten, angreifen
načeti substanco an die Substanz gehen, die Substanz angreifen, pogovorno: ans Eingemachte gehen

4. (odpreti) vprašanje, problem, temo: anschneiden
načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden/ansprechen
načeti problem ein Problem aufrollen/angreifen
(omeniti) zur Sprache bringen
| ➞ → začeti

napól a medias; por mitad(es); medio

napol kuhan a medio cocer
napol oblečen a medio vestir, medio vestido
napol odpreti entreabrir
napol vse napraviti hacer todas las cosas a medias
obesiti zastavo napol (na pol) droga poner la bandera a media asta