Franja

Zadetki iskanja

  • κλεινός 3 in 2 (κλέος) ep. slovit, slaven, sijajen, odličen, plemenit, veličasten.
  • λέγω2 [fut. λέξω, ἐρῶ, aor. ἔλεξα, εἶπον, pf. εἴρηκα, pass. pf. λέλεγμαι, εἴρημαι, aor. ἐλέχθην, ἐρρήθην, fut. λεχθήσομαι, ῥηθήσομαι, λέξομαι (s pas. pom.), fut. 3 λελέξομαι in εἰρήσομαι, adi. verb. λεκτός, aor. med. ἐλεξάμην] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam μισθοφοράν, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, δεινὸς λέγειν odličen, spreten govornik; ὁ λέγων govornik, εὖ, καλῶς λέγω prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda εὖ (κακῶς) λέγω τινά dobro (slabo) govorim o kom; NT σὺ λέγεις tako je, gotovo, λέγων namreč, tako; b) τί: τί λέγεις; kaj meniš? λέγω τι povem kaj važnega, imenitnega; οὐδὲν λέγω ne povem takorekoč ničesar = lažem, moje besede so brez pomena; τινά govorim o kom kaj τί, mislim na koga, Φιλοκτήτην λέγω Filokteta menim; τὰ ἔσχατα ἀλλήλους ἔλεγον zmerjali so se z najgršimi psovkami, πρᾴως λέγω τι mirno govorim o čem, οὐδαμοῦ λέγω τινά prav nič ne cenim (spoštujem) koga; c) s predlogi: δι' ἀγγέλων javljam po glasnikih, κατά τινος govorim proti komu, tožim ga, πρός τινα govorim h komu, πρὸς ταῦτα ugovarjam, ὑπέρ τινος zagovarjam, τί πρός τι odgovarjam, ἐν ἐμαυτῷ, ἐν καρδίᾳ govorim pri sebi, mislim NT; εἴς τι, ἀμφί, περί τινος govorim o čem. 2. pass. govori se, pravi se, da; veljam, sem na glasu, s ὅτι, acc. c. inf.; osebno: λέγομαι pravi se, da sem, λέγεται pripoveduje se o njem, ὁ λεγόμενος takozvani, τὸ λεγόμενον kakor pravijo, po (znanem) pregovoru. 3. med. a) pogovarjam se s kom, τί o čem; razgovarjam se; b) ep. = act. pripovedujem.
  • μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.
  • μεταπρεπής 2 ep. ki se odlikuje (med drugimi), izboren, odličen, ἀθανάτοισιν med nesmrtnimi (bogovi).
  • οἶος 3 ep. poet. 1. edin, sam μετὰ τοῖσιν, ἐν ἀθανάτοισιν. 2. osamljen, oddaljen, zapuščen τινῶν, ἀπό τινος, εἷς οἶος samo eden. 3. odličen, komur ni enakega Ἕκτωρ.
  • πάνυ adv. (πᾶς) 1. zelo, povsem, popolnoma, docela, vseskozi, vsekako; ὁ πάνυ odličen, slaven, splošno znan, ὁ πάνυ Περικλῆς veliki P.; οὐ πάνυ ne posebno, ne ravno; οὐ πάνυ τι nikakor ne (posebno). 2. v odgovoru: seveda, kajpada, da, zares, gotovo, brez dvoma πάνυ γε, καὶ πάνυ γε.
  • περισσός 3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.
  • περι-φανής 2 περί-φαντος 2 (περι-φαίνομαι) 1. od vseh strani viden, pred očmi vseh, zelo jasen, razločen, vsem očit ali znan νόσος. 2. odličen, sijajen, slaven, izvrsten.
  • προ-εξέδρη, ἡ poseben (odličen) sedež, oder.
  • προ-φερής 2 [comp. προφερέστερος, sup. προφερέστατος, tudi -φέρτερος, -φέρτατος] ep. poet. spredaj postavljen, izvrsten, odličen; pri Sof. προφέρτατος najstarejši.
  • σοβαρός 3 1. hiter, uren, silen. 2. a) odličen, plemenit, sijajen; b) prevzeten, ošaben, ohol, ponosen.
  • ὑπείρ-οχος 2 (ὑπερ-έχω) ep. ion. odličen, nadkriljujoč τινός.
  • ὑπερ-έχω, ὑπειρ-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. ὑπείρεχε, aor. 2 iter. ὑπερέσχεθον] 1. trans. držim kaj nad kom, χεῖρα (ς) branim, ščitim τινός, τινί. 2. intr. a) presegam, prekašam, nadvladujem, zajamem (sovražnika), nadkriljujem, sem odličen, odlikujem se τινός; τί, κατά τι, τινί s čim; o zvezdah: vzhajam, prisijem; τὸ ὑπερέχον prednost, preobilnost NT; b) visim črez kaj, molim nad kaj, stojim iznad česa, τὸ ὑπερέχον kar moli nad kaj, ἡ ὑπερέχουσα πέτρα štrleča stena.
  • ὑπερή-φανος 2, dor. ὑπερᾱ́-φανος (ὑπ-έρη, φαίνομαι) 1. vzvišen, izreden, odličen. 2. prevzeten, ponosen, ošaben, ohol.
  • ὑψηλός 3 (ὕψι) 1. visok, visokoležeč, strm, τὸ ὑψηλόν višava, τὰ ὑψηλά nebo, višine; adv. ὑψηλά visoko. 2. a) vzvišen, odličen, povzdignjen, krasen; b) prevzeten, ponosen, ošaben κομπέω.
  • куда kam, kod; (pred komp.) mnogo, znatno; (gov.) čemu, zakaj; nekam;
    к. как (lj.) zelo, posebno;
    к. ни шло (lj.) naj bo, kar bo;
    к. Макар телят не гонял zelo daleč, bogu za hrbtom;
    кто к. na vse strani;
    к. вам столько денег? čemu vam bo toliko denarja?;
    он к. богаче брата on je mnogo bogatejši kot brat;
    хоть к. odličen
  • муж m pl.
    мужья (zakonski) mož; pl.
    мужи (odličen) mož;
    государственные мужи državniki
  • тонкий tenek; droban; fin, nadroben; vitek; rahločuten; prebrisan, bister;
    т. знаток odličen poznavalec;
    т. анализ globoka, izčrpna analiza;
    т. человек človek izbranega vedenja;
    т. сон rahlo spanje;
    т. намёк diskreten namig
  • хоть čeprav; vsaj; celo;
    такая дорога х. кого утомит taka pot utrudi vsakogar;
    хоть куда kamorkoli; odlično, boljše ni mogoče;
    он парень хоть куда odličen dečko je;
    орёт, хоть святых выноси dere se, ko da bi ga iz kože drl;
    темно хоть глаз выколи tema je kakor v rogu
Število zadetkov: 399