Franja

bat² [bæt] samostalnik
palica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)

off one's own bat samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomoči
at a rare (ali good) bat zelo urno, hitro
right off the bat nemudoma, takoj
ameriško to come to bat spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problema
a good bat dober igralec kriketa
to be on the bat biti na vrsti za udarec
to be at bat figurativno biti pri krmilu, imeti oblast

bàtina ž
1. palica, gorjača
2. udarec s palico, batina
3. teleban, tepec
4. dobiti, izvući, pojesti -e biti tepen; govoriti kao preko -e nerad, z nevoljo govoriti; batina ima dva kraja palica ima dva konca; biti brz na -e prècej groziti z batinami; on je tamo bog i batina on je tam edina, vsa oblast

bemächtigen: sich bemächtigen polastiti se, polaščati se; dobiti v oblast, pejorativ dobiti v kremplje

bog samostalnik
1. tudi z veliko začetnico (nadnaravno bitje v različnih religijah) ▸ isten, istenségZevs je bil vrhovni bog, Pozejdonu pa je prepustil oblast nad morjem. ▸ Zeusz volt a legfőbb isten, Poszeidónnak pedig a tenger feletti uralmat hagyta.
2. (o najvišji veljavi ali statusu osebe) ▸ istenDiego Armando Maradona je nogometni bog, ne samo tukaj, ampak tudi po svetu. ▸ Diego Armando Maradona a futball istene nemcsak nálunk, hanem világszerte.
Začel je odstranjevati politične tekmece in si domišljati, da je bog. ▸ Elkezdte kiiktatni politikai riválisait, és istennek képzelni magát.

boj [ô] moški spol (-a …)

1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

2.
boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
boj na barikadah der Barrikadenkrieg
boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
sposoben za boj kampffähig
nesposoben za boj kampfunfähig
pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
potek boja das Kampfgeschehen
prizorišče boja der Kampfplatz
brez boja kampflos
naveličan boja kampfmüde
udeleženec bojev der Kombattant
območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
opustiti boj den Kampf aufgeben
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
izzvati na boj zum Kampf herausfordern
za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft

braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator

6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora

7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina

8. (pl. -ci) fiz. ročica

9. (pl. -cia) vatel

branca f

1. šapa, taca; parkelj

2. pren. krempelj

3.
branche pl. slabš. oblast

4. čeljust, ročica, krak:
le branche delle pinze čeljusti izolirk
le branche del compasso kraka šestila

5. veja:
branca madre glavna veja

6. pren. panoga, veja, zvrst:
le varie branche dell'industria razne industrijske panoge

carta ženski spol pismo, pisanje; obvestilo, sporočilo; objava, razglas; odredba; patent; zemljevid; igralna karta

carta abierta javno pismo; kraljeva odredba
carta amorosa, carta de amor ljubezensko pismo
carta blanca polna oblast, pooblastilo; popolna svoboda
carta certificada priporočeno pismo
carta circular okrožnica
carta comercial trgovsko pismo
carta credencial poverilnica
carta de crédito kreditno pismo
carta devuelta nevročljivo (nedostavljivo) pismo
carta de emplazamiento (sodni) poziv
carta de favor priporočilno pismo
carta de felicitación pismene čestitke
carta (no) franqueada (ne)frankirano pismo
carta de gracias zahvalno pismo
carta marina pomorski zemljevid
carta misiva poslanica
carta monitoria pismeni opomin
carta muda nemi zemljevid
carta mural stenski zemljevid
carta de naturaleza izkaz o naturalizaciji
tomar carta de naturaleza naturalizirati se
carta orden pismen ukaz, naročilo
carta particular zasebno pismo
carta pastoral pastirsko pismo
carta de pésame sožalno pismo
carta petitoria prošnja
carta de porte tovorni list
carta privada zasebno pismo
carta de recomendación priporočilno pismo
carta tarjeta zalepka
carta urgente ekspresno pismo
carta con valores (declarados) denarno pismo
a carta cabal popolnoma
hombre (honrado) a carta cabal poštenjak
comer a la carta jesti po jedilnem listu
dar carta blanca komu proste roke pustiti
echar una carta al correo oddati pismo na pošti; opraviti svojo potrebo
jugar la última carta vreči zadnjo karto, izigrati zadnji adut
pecar por carta de más o de menos narediti preveč ali premalo dobrega
no saber a qué carta quedarse biti neodločen
no ver carta imeti slabe karte
carta canta dokumenti govore
cartas pl igralne karte
jugar a cartas vistas z odprtimi kartami igrati
no tener cartas (en) nobenega posla ne imeti (z)

centrálen central

Centralna Amerika América f Central, Centro-América f
Centralna Azija el Asia f Central
Centralna Evropa Europa f Central
centralni kolodvor estacion f central (ali principal)
centralna kurjava calefacción f central
centralni odbor, komité comité m central
centralna oblast autoridad central

cenzúren de censura

cenzurna oblast censura f (gubernativa)

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkvén church; ecclesiastic(al)

cerkvéni davek zgodovina church-rate
cerkvéna gosposka ecclesiastical lords
cerkvéna občina parish
cerkvéno izobčenje excommunication, ban, interdict, anathema
cerkvéna oblast church authority
cerkvéna posest (last) church property, church land
cerkvéni patron patron
cerkvéni starešina churchwarden
cerkvéni zbor council

cerkvén eclesiástico, de la iglesia

cerkven praznik fiesta f religiosa
cerkveni knez prelado m; príncipe m de la Iglesia
cerkvena občina parroquia f
cerkvena oblast autoridad f eclesiástica
cerkvena poroka matrimonio m canónico
cerkveno pravo derecho m canónico
Cerkvena država Estado m Vaticano, Santa Sede f
cerkveno se poročiti casarse canónicamente, fam casarse por la Iglesia

cerkveni red stalna zveza
1. (verska skupnost) ▸ szerzetesrend
Kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši in kdo vse je vladal mestu? ▸ Mely szerzetesrendek voltak a legbefolyásosabbak és ki mindenki uralkodott a városban?

2. neštevno (pravila; predpisi) ▸ egyházi rendtartás
Cerkveni red je smel izdajati samo deželni knez, ki je imel oblast nad cerkvijo. ▸ Egyházi rendtartást csak a helyi fejedelem adhatott ki, aki az egyház felett rendelkezett.

cesarstv|o srednji spol (-a …)

1. das Kaiserreich; das Reich
rimsko cesarstvo das Römerreich/ das römische Reich
vzhodnorimsko cesarstvo das Oströmische Reich
Rimsko-nemško cesarstvo das Römische Reich deutscher Nation

2. (cesarska oblast) das Kaisertum

civílen civil ; voj paesano

civilna poroka casamientom (matrimonio m) civil
civilno pravo derecho m civil
civilno (se poročiti) por lo civil
biti v civilu ir de paisano
civilna obleka traje m de paisano
civilna oblast autoridad f civil
civilno prebivalstvo población f civil
civilna obramba defensa f civil
civilna oseba paisano m
civilna uprava administración f civil
civilna lista lista f civil
civilno, nevojaško letalo (letalstvo) avión m (aviación f) civil
civilni proces (pravda) causa fcivil

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

coëmptiō -ōnis, f (coëmere)

1. nakupovanje, pokup: frumentaria Cod. Th., Iudaicorum mancipiorum Vulg.; kot monopol: Boet.

2. occ.
a) kupni zakon, ena izmed treh oblik strogega rim. zakona: žena se proda pred petimi pričami v moževo oblast (in manum): Varr., G., Boet., ingenua fuit, in manum convenerat coëmptione Ci.
b) navidezni (kupni) zakon, sklenjen nav. s kakim starcem brez otrok. V tak zakon so stopale rim. žene, kadar so hotele postati samostojne in se tako odtegniti varstvu (tutela) sorodnikov; zakon se je lahko razdrl s tem, da je bila žena odpuščena iz moževe oblasti (gl. manūmissiō): G., senes ad coemptiones faciendas reperti sunt Ci.

coiffer [kwafe] verbe transitif pokri(va)ti glavo, nositi na glavi; (po)česati, (s)frizirati; vieilli zapeljati, zavesti

coiffer l'enfant d'un béret posaditi otroku bareto na glavo
il coiffe un chapeau mou on nosi mehek klobuk
ce chapeau coiffe bien ta klobuk dobro pokriva glavo
coiffer son mari (figuré) varati moža
coiffer quelqu'un komu v glavo iti (vino)
se coiffer (familier, figuré) opijaniti se
se coiffer d'un chapeau pokriti se s klobukom
se coiffer de quelqu'un (familier) zagledati, zaljubiti se v koga
se faire coiffer dati si pristriči lase
coiffer sainte Catherine s 25 leti (še) ne imeti moža, obsedeti
(familier) le bureau central coiffe les comités locaux centralni biro nadzoruje, vodi krajevne odbore, ima oblast nad njimi
coiffer sur le poteau (sport, figuré) za glavo prehiteti tekmece pri cilju

constituant, e [kɔ̃stitüɑ̃, t] adjectif sestaven; ustaven, ustavodajen; masculin član ustavodajne skupščine

assemblée féminin constituante ustavodajna skuščina
partie féminin constituante sestavni del
pouvoir constituant masculin ustavodajna oblast