Franja

Mārs-piter -teris in -tris, m (= Mārs pater oče Mars) Márspiter: Gell., Macr., Prisc. (po Varr. nenavadna beseda). — Soobl. Māspiter Máspiter: Varr.

Mas(s)inissa -ae, m Masinísa (Mazinísa) Rimljanom naklonjen numidijski kralj (238—149), Micipsov oče, Jugurtov ded: L., Ci., S., O., Sil.

Mastanabal -alis, m Mastánabal, najmlajši izmed treh Masinisovih sinov, Jugurtov oče: S.

materno

abuelo materno stari oče po materini strani
tío materno ujec
lengua materna materinski jezik
por linea materna po materini strani

mèd (predlog) (mèd dvema) between, pesniško betwixt; (med mnogimi) among, amongst, amid(st); (časovno) during

mèd učno uro during the lesson
biti mèd dvema alternativama to be between two alternatives
nobene podobnosti ni mèd njima there is no likeness between them, they bear no likeness to each other
to naj ostane mèd nama this must remain a secret between us
mèd nama rečeno between you and me, between ourselves, humoristično between you, me and the gatepost
lebdeti mèd nebom in zemljo to hover between heaven and earth
zaprt med štirimi stenami shut up within four walls
oče je razdelil svoje imetje mèd otroke the father shared his property among his children
mèd štirimi očmi in private, tête-à-tête
je razlika mèd njim in menoj there is a difference between him and me
ni ga več mèd nami he is no more amongst us
razdeliti si vsoto mèd seboj! divide the sum among you!, pogovorno split the lot between you!
ženijo, poročajo se mèd seboj they intermarry

Megare͡us¹ -eos, m (Μεγαρεύς) Megaréj, Pozejdonov (Neptunov) sin, Hipomenov oče (Hippomenes): O., Hyg. — Od tod adj. Megarēius 3 Megaréjev: heros (= Hippomenes) O.

Melanippa -ae, f in Melanippē (v rokopisih tudi Menalippa, Menalippē) -ēs, f (Μελανίππη) Melanípa

1. sestra amazonske kraljice Antiope, ki jo je Herkul ujel v boju z Amazonkami: Iust.

2. Ajolova ali Dezmontova hči, po Neptunu mati dvojčkov Bojota in Ajola; oče jo je oslepil in vrgel v ječo, njena otroka pa izpostavil. A otroka, Neptunova potomca, sta bila rešena in ko sta odrasla, sta ubila deda ter osvobodila mater, ki ji je Neptun zopet povrnil vid: Varr., Hyg.; acc. pl. Melanippas Arn. Tudi naslov
a) Akcijeve tragedije, zasnovane po eni od Evripidovi tragedij: Ci.
b) Enijeve tragedije: Gell.; v eni je igral tudi Neron: Iuv.

Melanthus -ī, m (Μέλανϑος) Melánt

1. reka v Sarmatiji: O.

2. kralj v Elidi, pozneje v Atenah, Kodrov oče: Vell.

3. eden od mornarjev, ki jih je Bakh spremenil v delfine: O. Adj. Melanthēus 3 Melántov: caedes O.

Melissĕs -eī, acc. -ea, m (Μελισσεύς) Meliséj, kretski kralj, oče Amalteje in Melise (gl. Amalthēa in Melissa): Hyg., Lact.

Menoetius -iī, m (Μενοίτιος) Menójtij, Aktorjev sin, Patroklov oče, argonavt: Hyg. — Od tod patron. Menoetiadēs -ae, m (Μενοιτιάδης) Menojtiád, Menojtijev potomec = Patroklos: Pr., O., Stat.

Metabus -ī, m (Μέταβος) Métab, gr. nom. propr.

1. kralj Volskov, Kamilin oče: V., Hyg.

2. Sizifov sin, ustanovitelj Metaponta (Metapontum): Vell., Serv.

Mezentius -iī, m Mezéncij, vladar v etrur(ij)skem mestu Cere (Caere) in Argili, Lavzov oče, ki je bil zaradi krutosti pregnan. Pobegnil je k Turnu in se z njim vojskoval zoper Eneja; ta ga je ubil: Ca. ap. Macr., V., L., O., Iust., Macr., Serv., Fest.

mí | mé (nas) pron.

1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi

Micipsa -ae, m Mikípsa (Micípsa), Masinisov sin, numidijski kralj, Adherbalov in Hiempsalov oče, stric Jugurte: S., Fl.; pesn. pl. apel. = Numidijci, Afričani: Iuv.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Mnēsarchus -ī, m (Μνήσαρχος) Mnezárh

1. oče Pitagore: Ap.

2. stoiški filozof: Ci.

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

Molus² -ī, m (Μόλος) Mólos, Merionov oče: Hyg.

monsieur, pluriel messieurs [məsjö, mesjö] masculin gospod, gospodje; (v pismu) spoštovani gospod; soprog, mož

Monsieur X. gospod X.
monsieur et madame gospod in gospa
monsieur le maire, le ministre g. župan, minister
monsieur votre père vaš g. oče
vilain monsieur prostak
joli monsieur (ironično) lepo seme
(histoire) Monsieur starejši kraljevih bratov