Franja

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

mrtváški deathlike; cadaverous; dead; mortuary

mrtváško bled deadly pale, livid
mrtváška tišina dead silence; dead calm
mrtváški zvon (navček) funeral bell, deathbell, passing bell
mrtváška glava death's head, skull, (svarilo, npr. za strup) skull and crossbones
mrtváški oder catafalque
mrtváški ples the dance of death
mrtváška nosila bier
mrtváški voz hearse
mrtváško tih still as death
mrtváška bledica deathly pallor

Mugillānus -ī, f Mugilán, rim. priimek, npr. Papirius Mugillanus Papirij Mugilan: L.

multi-vocus 3 (multus in vocāre) raznoliko (raznotero) imenovan (npr. ensis, gladius, mucro): Boet.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

Mūsa² -ae, m Múza, rim. priimek, npr. Antonius Musa Antonij Muza, Avgustov zasebni zdravnik, ki je vpeljal zdravljenje z mrzlo vodo: H., Plin., Suet.

Musca² -ae, m Múska = Muha, rim. priimek, npr. itaque misi librum ad Muscam ut tuis librariis daret Ci.

mūsēum (musīum) -ī, n (gr. μουσεῖον) muzišče, muzej = kraj, kjer bivajo Muze = kjer se goji znanost, npr. knjižnica, akademija: Varr., Suet.

Mustius 3 Mústij(ev), redko rim. rodovno ime, npr.

1. C. Mustius Gaj Mustij, rimski vitez in davčni zakupnik: Ci.

2. Plinijev prijatelj: Plin. iun.

mūtus 3 (onomatop. indoev. *mū; prim. gr. μυκός, μύτις, μύτης, μυττός, μύ(ν)δος, lat. mū, mutmut, mūgiō, mussō, sl. mutast (izpos. iz lat. mutus oz. nam. narečnega muta), mutav, mutec, nem. mut, it. muto)

1. negovoreč, nem, mutast; o človeku (naspr. eloquens, garrulus): Pl., nonne satius est mutum esse? Ci., mutus et elinguis diu habitus est Gell., mutum dices Ter. imenuj me mutca (nemca) = besede ne zinem, mutus illico (sc. factus est) Ter. onemel je, molčal je, ni mogel spregovoriti besede; prolept.: muta siles O.; subst.: mutorum linguae Lact. nemih, mutcev; o živalih: Plin., bestiae, pecudes Ci., pecus V., agna H.; metaf.: gratia muta fuit O. je molčala, muta dolore lyra est O. je onemela, umolknila, muta imago a tanto scelere te revocare debuit Ci., aspectus miserorum mutas lacrimas revocet Q.

2. metaf. nem = tih, brezglasen, brez glasu (glasov): tintinnabulum Pl., forum, locus Ci., ager Stat., tempus mutum a litteris Ci. ko se ne piše, silentia noctis O., cum neque muta solitudo indicasset, neque caeca nox ostendisset Milonem Ci., magistri Gell. (o knjigah), artes Ci. upodabljajoče umetnosti (naspr. eloquentia), toda: mutas agitare inglorius artes V. umetnosti, o katerih se ne govori, ki niso ravno na glasu, ki človeka posebej ne proslavijo (npr. zdravilstvo); tako tudi: aevum Sil.; instrumentum fundi Varr. voz idr., scientia Q. ki navzlic vsem svojim pravilom človeka ne nauči govoriti; occ.
a) kot relig. t.t. exta P. F. ki ne daje nobenega pomembnega znamenja;
b) kot gram. t.t. consonantes Q. nemi soglasniki (konzonanti), „mutavci“ (= mutae).

Myrō (Myrōn) -ōnis (-ōnos Mart.), m (Μύρων) Míron, sloveč kipar (livar, plastes) iz Elevter ok. l. 430, Polikletov sodobnik. Posebej so slovele njegove realistične atletske skupine in živalske podobe (npr. mukajoča, tele doječa krava na velikem atenskem trgu): Ci., O., Plin., Mart. — Od tod adj. Myrōnius 3 Mirónov, od Miróna izdelan: caput Corn.

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

nānus -ī, m (izpos. gr. νάννος, νᾶνος)

1. pritlikavec (čisto lat. pumilio): Iuv., nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr., (sc. nanus) vox in consuetudine vulgi frequens Graeca origine: νάνους Graeci vocant brevi atque humili corpore homines, paulum supra terram exstantes Gell., nani et nanae Lamp.

2. metaf.
a) pritlikava žival, npr. pritlikavi mezeg, konjič itd.: nanus de mulis aut equulis vulgo dicitur Helvius Cinna ap. Gell.
b) nizka, plitva posoda za vodo: Varr., P. F.

naprimer, na primer zum Beispiel; ( kratica:npr. z. B.)

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

Nāsō -ōnis, m (nāsus) Názon = Nosati, Nosan, rim. priimek, npr. Ovidijev (gl. Ovidius).

Nātālis -is, m Natális, rim. priimek, npr. Antonius Natalis Antonij Natalis: T.

navodílo instrucción f ; dirección f ; guía f

navodila za uporabo instrucciones para el empleo (ali el uso)
držati se navodil seguir las instrucciones
tehnična navodila instrucciones técnicas
navodila za ravnanje (npr. s strojem) instrucciones para el manejo