Franja

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

Tasche, die, (-, -n) auf Kleidern aufgesetzt: žep (angeschnittene všit, aufgesetzte našit); (Handtasche usw.) torbica, (Schultasche usw.) torba; Kochkunst: žepek; etwas wie seine eigene Tasche kennen poznati kot svoj lastni žep; die Taschen leeren izprazniti žepe; (sich) die Taschen füllen napolniti si žepe;
auf: auf der Tasche liegen zajedati koga, živeti na čigav račun; die Hand auf der Tasche haben zelo paziti na denar, biti skop;
aus: aus seiner eigenen Tasche bezahlen plačati iz lastnega žepa;
in: in der Tasche haben einen Vertrag: imeti v žepu, einen Menschen: figurativ imeti v oblasti; in die Tasche stecken etwas vtakniti v lastni žep; jemanden figurativ prekositi, prekašati (koga); in seine eigene Tasche arbeiten delati za lastni dobiček; in (seine, meine ...) Tasche wandern/fließen iti v (njegov, moj) žep; tief in die Tasche greifen globoko poseči v žep

tĕ, enklitika, pron. sufiks iz pron. debla to- (prim. is-te); priveša se pron. tu in krepi njegov pomen, toda le v nom. sg. (obl. tētē je podvojeni tē kakor je sēsē podvojeni sē): ut tute mihi praecepisti Ci.

telescope [téliskoup]

1. samostalnik
teleskop

2. prehodni glagol
vriniti, zariniti eno v drugo (kot daljnogled)
figurativno skrajšati

his train was telescopeed by an express v njegov vlak se je zarinil ekspresni vlak
he telescoped all his arguments into one sentence vse svoje argumente je skrajšal (resumiral) v en stavek
neprehodni glagol
zariniti se eden v drugega

Temenos, n (gr. τὸ τέμενος ločen, omejen kraj) Témen(os) = svetiščni okraj, posvečen gaj, poseb. Apolonu posvečeni gaj pri Sirakuzah. Od tod

1. Temenītēs -ae, m (Τεμενίτης) Temenít (= v gaju čaščeni), tj. Apolon in njegov v omenjenem gaju stoječi kip: Ci., Suet. (z acc. Temenitem).

2. Temenītis -idis, f (Τεμενῖτις) témenska
a) porta Témenska vrata = Gajska vrata v Tarentu, skozi katera se je prišlo do nekega Temena: L.
b) (sc. κρήνη) Témenski vrelec (Temenítida) v omenjenem Apolonovem gaju pri Sirakuzah: Plin.

témoigner [temwanje] verbe intransitif pričati; verbe transitif javno (po)kazati, dokazati

témoigner quelque chose, de quelque chose dokazovati kaj, pričati o čem
témoigner de l'amitié à quelqu'un pokazati prijateljstvo do koga
ce fait témoigne de son courage to dejanje dokazuje njegov pogum
témoigner en faveur de quelqu'un, contre quelqu'un pričati v dobro kake osebe, proti komu

tempt [tempt] prehodni glagol
skušati, zavesti (privesti) v skušnjavo, mikati, izzivati, mamiti, zapeljevati, zbujati poželenje; pregovoriti; staviti na preskušnjo

a tempting offer vabljiva, zapeljiva ponudba
to tempt Providence skušati, izzivati usodo
to tempt one's fate izzivati svojo usodo
I am tempted to... mika me, hoče se mi, sem v skušnjavi, da...
I was strongly tempted to resist zelo me je mikalo, da bi se uprl
nothing would tempt me to do it nič me ne bi zavedlo, da bi to storil
his proposal does not tempt me njegov predlog me nič ne mika

težáven difficult, hard, trying; arduous; exhausting; figurativno uphill

težávne okoliščine trying circumstances pl
njegov položaj je zelo težáven his situation is a very trying one
težáven (trd) boj an uphill struggle

težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard

težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
to mu teži srcé that rankles in his mind
njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
on teží za bogastvom he craves wealth

Tigrānēs -is, m (Τιγράνης) Tigrán

1. kralj Velike Armenije, zet in zaveznik pontskega kralja Mitridata, premagan od Lukula in Pompeja: Ci., S. fr., Aur., Fl.

2. njegov sin: Ci. ep.

Tillius -iī, m Tílij

1. L. Tillius Cimber Lucij Tilij Cimber (Kimber), menda cimbrskega (kimbrskega) rodu, sprva vnet Cezarjev privrženec, potem njegov hudi nasprotnik in udeleženec zarote proti njemu: Ci., Sen. ph., Suet.

2. senator in vojaški tribun, najbrž tudi cimbrskega (kimbrskega) rodu, ker ga H. graja, da je premalo dostojen: H.

Titus -ī, m Tít, rimsko ime, okrajšano pisano T., npr. T. Tatius Tit Tatij, sabinski kralj; T. Livius Tit Livij, rimski zgodovinopisec; T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar; njegov istoimeni sin in naslednik je bil cesar Tit.

torrente moški spol hudournik; poplava

el torrente de su voz (fig) njegov močni glas
ceder al torrente (fig) s tokom plavati

toy [tɔ́i]

1. samostalnik
igrača, igračka (tudi figurativno)
malo vredna stvar
figurativno igračkanje, "konjiček", ljubiteljstvo

he makes a toy of gardening vrtnarjenje je njegov konjiček

2. pridevnik
za igranje, otroški, miniaturni

toy book slikanica
toy dog (luksusen) psiček
toy fish okrasna ribica
toy soldier vojak iz svinca ipd. (za igranje), figurativno vojak le za paradiranje
toy train miniaturni vlak (igračka)

3. neprehodni glagol
igrati se, igračkati se, zabavati se

trace¹ [tréis] samostalnik
sled; stopinja; kolesnica, kolovoz, tirnica
figurativno sled, znak, (pre)ostanek
ameriško steza markirana pot; osnovni načrt, skica, tloris; malenkost, majhna količina

to be hot on the trace of s.o. biti komu za petami, preganjati koga
he has no trace of humour niti malo humorja ni v njem
his face bore traces of his grief njegov obraz je nosil (kazal) sledove žalosti

trace [tras] féminin sled (tudi figuré); (= trace de pas) sled korakov, stopinje

sans laisser de traces brez sledu
trace de freinage sled zaviranja
traces pluriel de variole, de brûlure sur le visage sledovi koz, opekline na obrazu
marcher sur les traces, suivre les traces de quelqu'un (figuré) hoditi po sledovih, stopinjah kake osebe, posnemati njegov zgled, zgledovati se po kom

trahir [trair] verbe transitif izdati; zapustiti, pustiti na cedilu; netočno izražati

trahir un ami, ses complices, sa patrie, un secret izdati prijatelja, sokrivce, domovino, tajnost
trahir la vérité grešiti proti resnici
trahir un serment prelomiti prisego
trahir sa foi izneveriti se
sa voix l'a trahi njegov glas ga je izdal
les mots trahissent nos pensées besede ne izražajo naših misli
mes forces me trahissent moči me zapuščaje
se trahir izdati se; pokazati se
elle s'est trahie par cette question izdala se je s tem vprašanjem
sa faiblesse s'est trahie en cette occasion njegova slabost se je pokazala ob tej priliki

trānsūmptiō -ōnis, f (trānsūmere) prevzem pomena svoje posledice (consequens), prenos, transúmpcija, metalépsa = gr. μετάληψις zamenjava, nadomeščanje, zlasti prejšnjega s poznejšim (če kak pojem npr. dobi pomen tega, kar je njegova posledica, njegov „consequens“): μετάληψις, id est transumptio, quae ex alio tropo in alium velut viam praestat Q.

travailler [travaje] verbe intransitif delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se (les); chimie vreti; verbe transitif obdel(ov)ati; vaditi se (son piano na klavirju); obiskovati (odjemalce) (trgovski potnik); figuré nadlegovati, mučiti, ne miru dati (quelqu'un komu), vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi (quelqu'un komu)

travailler dur, d'arrache pied trdo, neprestano delati
travailler comme un forçat, comme un nègre, comme un bœuf, comme une bête de somme delati kot črna živina
travailler une matière scolaire študirati šolski predmet
travailler la pâte gnesti testo
travailler à perte (commerce) delati z izgubo
travailler de la tête duševno delati
travailler son style piliti svoj slog
travailler la terre obdelovati zemljo
son argent travaille njegov denar ustvarja dohodek
faire travailler son argent naložiti denar, da ustvarja dohodek
le bois travaille les se krivi
la fièvre me travaille mrzlica me trese
faire travailler sa matière grise napenjati možgane
(familier) il travaille du chapeau on je nor
il travaille à me nuire prizadeva si, da bi mi škodil
la pâte travaille testo vzhaja
le vin travaille vino vre