Franja

Zadetki iskanja

  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
  • nut1 [nət] samostalnik
    botanika oreh, lešnik
    tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
    ekonomija, množina kockovec (premog)
    figurativno trd oreh
    sleng glava, buča
    sleng gizdalin
    sleng, množina nor

    sleng to be nuts biti nor, biti neumen
    sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
    sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
    blind nut puhel oreh
    sleng not for nuts sploh ne, nikakor
    sleng for nuts za šalo
    sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
    sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
    sleng off one's nut ob pamet, nor
    figurativno a hard nut to crack trd oreh
    to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
    as sweet as a nut kot iz škatlice
    a tough nut svojeglavec, trda buča
  • obraz moški spol (-a …)

    1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
    … obraza Gesichts-
    (barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
    … za obraz Gesichts-
    (krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

    2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
    strog obraz strenge Miene
    uraden obraz dienstliche Miene
    kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
    rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
    obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
    |
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
    skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
    pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
    brez obraza figurativno gesichtslos
    čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
    maska čez obraz die Strumpfmaske
    na obrazu im Gesicht
    koža na obrazu die Gesichtshaut
    biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
    v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
    veter v obraz der Gegenwind
    udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
    povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
    udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
    zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
    z obraza prebrati an der Stirn ablesen
    strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
    z … obrazom -gesichtig
    (ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
    s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene
  • omejen2 [ê] (-a, -o) človek duševno: beschränkt, geistesschwach, geistesarm; figurativno (neumen) geistlos; (borniran) borniert
    figurativno biti omejen ein Brett vor dem Kopf haben
  • oslovsk|i (-a, -o) (neumen) eselig, eselhaft; (podoben oslu) eselartig; Esels- (most die Eselsbrücke, klop die Eselsbank)
  • owl [ául] samostalnik
    zoologija sova
    figurativno ponočnjak; človek komično dostojanstvenega izgleda

    owl light mrak
    owl train nočni vlak
    figurativno to fly with the owl ponočevati
    as blind (stupid) as an owl popolnoma slep (neumen)
  • panier [panje] masculin jerbas, košara, košarica, koš; koš (pri košarki)

    panier à linge, aux ordures, à ouvrage, à pain, à provisions košara za perilo, koš za odpadke, košarica za šivanje, za kruh, jerbas (košara) za živila (jestvine)
    panier de bonde vrša, sak (za ribe)
    panier percé (figuré) zapravljivec
    panier repas kosilo v košarici (za potnike)
    panier à salade priprava za odcejanje solate; populaire marica, policijski avto
    la balle au panier (sport) košarka
    fond masculin du panier izvržek
    le dessus du panier (kar je) najboljše
    sot comme un panier neumen ko noč
    faire danser l'anse du panier goljufati, prisvojiti si denar pri nakupovanju (o služkinjah)
    jeter au panier vreči v koš
    mettre dans le même panier metati vse v isti koš, z vsem enako ravnati
    mettre tous ses œufs dans le même panier vložiti vse svoje premoženje v eno podjetje (in s tem tvegati, da izgubimo vse)
    réussir un panier doseči koš (pri košarki)
  • papa ženski spol laž, »raca«; ničvredna stvar

    no saber una papa kot noč neumen biti, butast biti
  • patata ženski spol krompir

    no entender una patata biti neumen ko noč
    patatas con cáscara krompir v oblicah
    patatas cocidas kuhan krompir
    patatas fritas ocvrt krompir
    patatas machacadas zmečkan krompir
    patatas nuevas nov krompir
  • pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

    à pied peš
    pied à pied korak za korakom
    au pied de la lettre dobesedno, po črki
    au pied fevé na mestu, brez priprave
    au petit pied v malem (merilu)
    de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
    de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
    (statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
    sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
    sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
    sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
    sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
    sur un grand pied na veliko, razkošno
    pied d'alouette (botanique) ostrožnik
    pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
    pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
    pied du lit vznožje postelje
    pieds nus, nu-pieds bos
    bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
    coup masculin de pied brca
    gens masculin pluriel de pied pešci
    valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
    avoir bon pied biti dober pešec
    avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
    avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
    j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
    avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
    en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
    étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
    être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
    cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
    faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
    fouler aux pieds (po)teptati z nogami
    se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
    lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
    lâcher pied umakniti se
    marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
    mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
    mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
    mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
    mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
    mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
    mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
    perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
    prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
    prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
    remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
    remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
    (re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
    ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
    sécher sur pied umirati od dolgega časa
    souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
    se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)
  • pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

    pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
    pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
    il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
    n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
    pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
    (familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
    triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)
  • pochetée [pɔšte] féminin, populaire bedak, neroda; vieilli vsebina žepa; (populaire)

    en avoir une bonne pochetée biti zelo neumen
  • pogréšek falta f ; error m

    neumen, grob pogrešek patochada f
    pravopisni pogrešek falta f de ortografía
    tiskovni pogrešek errata f de imprenta
    napraviti pogrešek cometer una falta, incurrir en un error
  • Polizei, die, (-en, -en) policija; dümmer, als die Polizei erlaubt nezaslišano neumen
  • pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

    pot à fleurs cvetlični lonec
    pot à bière vrček za pivo
    pot (de chambre) nočna posoda
    pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
    pot d'échappement izpušna cev
    pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
    pot silencieux (automobilisme) dušilnik
    en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
    à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
    voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
    bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
    avoir du pot (populaire) imeti srečo
    découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
    être dans un pot à part biti nekaj posebnega
    c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
    faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
    manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
    (populaire) manque de pot! smola!
    (populaire) se manier le pot (po)hiteti
    payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
    prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
    tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše
  • rodíti to bear; to give birth (sina to a son); to be delivered of a child; to bring forth; figurativno to generate, to bear fruit

    prezgodaj rodíti (splaviti) to miscarry
    rodíti se to be born
    rodil se mu je sin he had a son born to him
    nisem se včeraj rodil (figurativno, nisem tako neumen) I was not born yesterday
    to drevo slabó rodi this tree is a poor fruiter
  • saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

    saber de memoria na pamet znati
    saberlo todo vse znati
    saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
    saber por la prensa izvedeti iz časopisa
    a lo que yo sé kolikor jaz vem
    por lo que sé kolikor vem
    le sabía en casa vedel sem, da je doma
    sin saberlo ne da bi za to vedel
    sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
    saber a dišati po, imeti okus po
    saber a quemado dišati po zasmojenem
    no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
    saber bien dobro dišati
    hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
    a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
    no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
    ya se sabe to je samo po sebi umevno
    a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
    vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
    no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
    está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
    sabe Dios vedi bog
    me sabe mal žal mi je
    las gentes que saben izobraženi ljudje
    no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
    ¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
    todo se sabe nič ne ostane prikrito
    ¡sepamos! na dan s tem!
  • sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

    1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
    a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
    b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

    2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

    3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

    1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

    2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

    3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

    Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.
  • scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

    1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

    2. meton.
    a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
    b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
    c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
    d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
    e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.
  • see*2 [si:]

    1. prehodni glagol
    videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
    govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

    2. neprehodni glagol
    videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

    worth seeing vreden, da se vidi
    I see! razumem!
    see?, do you see? razumeš?, razumete?
    as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
    let me see naj (malo) premislim
    to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
    to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
    I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
    he saw me on business obiskal me je poslovno
    to see death pretrpeti smrt
    I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
    he came to see me prišel me je obiskat
    they have seen better days poznali so boljše čase
    to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
    to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
    to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
    to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
    go and see him pojdi ga obiskat
    to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
    to see s.o. home spremiti koga domov
    I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
    we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
    to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
    I shall not live to see it tega ne bom doživel
    I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
    to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
    to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
    to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
    I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
    you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
    they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
    to see a play ogledati si gledališko igro
    to see red sleng pobesneti
    to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
    to see the sights ogledati si znamenitosti
    he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
    we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
    to see stars vse zvezde videti (od udarca)
    see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
    see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
    to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
    to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
    to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
    to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
    he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom