luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda
good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola
Zadetki iskanja
- making [méikiŋ] samostalnik
izdelava, izdelek, izdelovanje; sestava, ustroj
množina zaslužek
množina bistvene lastnosti
množina vse surovine in dodatki potrebni za kaj
to be in the making biti v delu
a making of bread peka kruha
to be the making of biti vzrok uspeha
misfortune was the making of him nesreča ga je napravila za moža
to have the makings of imeti vse lastnosti potrebne za kaj - male
A) avv.
1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga
2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti
3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati
B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!
C) m
1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež
2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo
3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje
4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal - malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen
el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti - manque [mɑ̃k] masculin manjkanje; pomanjkanje; nedostatek; manko; manjkajoči znesek; primanjkljaj, deficit
manque de capitaux, de devises pomanjkanje kapitala, deviz
manque d'attention nepazljivost, nepozornost
manque de bras pomanjkanje delovne sile
manque en caisse manko, primanjkljaj v blagajni
manque de logements pomanjkanje stanovanj
manque de courant (él) izpad toka
manque d'esprit duševna revščina
manque de parole prelomitev besede
manque de soin zanikrnost, nemarnost
manque de travail pomanjkanje dela, brezposelnost
un manque à gagner izguba dobička, na katerega smo računali, a ga nismo realizirali
à la manque slab
un sportif à la manque slab športnik
par manque de zaradi pomanjkanja, zaradi odsotnosti, ker ni ...
par manque de précaution, un accident est vite arrivé zaradi neprevidnosti je nesreča hitro tu
être de manque manjkati - mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba
le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe - morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind - mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica
dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna - náći nȃđēm oni nâđū, náđi, náđoh náđe, nàšao nàšla, nâđen -a
I.
1. najti: naći iglu u slami, dobra prijatelja, sobu za spavanje, koga u životu, utjehe u radu
2. doleteti: velika nas žalost nađe danas
3. imeti za: naći za dobro, za potrebno, za shodno
4. ugotoviti, priti do spoznanja: ona je našla da to nije dobro
5. pasti: našla je kiša, našao je snijeg
6. da ne nađe od mene ne želim, da bi od mene prišla nanj nesreča; da od boga nađeš naj ti bog pomaga!, bog pomagaj!; to nisam našao na putu tega nisem pobral na cesti; ob gostiteljevem pozdravnem nagovoru: dobar dan, gost odgovori: bolje vas našao
II. naći se
1. najti se: dobri se ljudi svugdje nađu
2. znajti se: ja se ne umijem naći; on se nađe u neprilici znašel se je v zadregi; naći se u čudu začuditi se
3. biti v pomoč: gledaj da mu se nađeš kad mu što zatreba; nešto sam skupila da mi se nađe da bom imela kaj v roke vzeti, kadar bo treba
4. roditi se: našlo se muško dijete
5. čutiti se: naći se uvrijeđenim čutiti se užaljenega
6. ti si se našao da to kažeš ti si upaš to reči - nē2 in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).
I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja
1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.
2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.
3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.
4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).
5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.
II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej
1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.
2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …
3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.
4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:
1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.
2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …
B. nĕ
I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.
II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi
1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.
2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib. - neizogíben inevitable; unavoidable
neizogíbne posledice unavoidable consequences pl
neizogíbna nezgoda, nesreča inevitable accident - nenáden (-dna -o) adj.
1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
nenadno zaviranje una brusca frenata
2. rapido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nenaden gib balzo
pren. nenaden izbruh ventata
pog. nenaden obisk incursione
nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
nenaden strah trac
šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
nenaden veter groppo
pren. nenaden zasuk sterzata
šport. nenadna kriza défaillance
nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
pog. nenadna ploha scataroscio
ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
nenadna rdečica scalmana
nenadna slabost mancamento
pren. nenadna želja pizzicore
nenaden pojav insorgenza
meteor. nenadno poslabšanje rottura
pren. nenadno terjanje denarja stoccata
pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito - nezgod|a1 [ó] ženski spol (-e …) der Unfall, -unfall (pri delu Betriebsunfall, v jedrskih napravah Strahlenunfall, prometna Verkehrsunfall)
smrt zaradi nezgode der Tod durch Unfall, Unfalltod
| ➞ → nesreča, prometna nezgoda - nèznājša m ekspr. nevednež: -u rda bije nevedneža preganja nesreča
- nikoli [ô/ó] nie, zu keiner Zeit, niemals, poudarjeno: nie im Leben, nie und nimmer
nikoli več nie wieder, nimmer, nie mehr, niemals wieder
sedaj ali nikoli jetzt oder nie
še nikoli noch nie
nikoli se ne ve man kann nie wissen
nesreča nikoli ne pride sama ein Übel kommt selten allein
nikoli se ne naveličati česa (etwas) nicht satt kriegen (können) - ocurrir dogoditi se, pripetiti se
le ha ocurrido un accidente pripetila se mu je nesreča
ha ocurrido un cambio nastopila je sprememba
¿qué ocurre? kaj je? kaj se je zgodilo?
ocurrirse: se me ocurre que... pride mi na misel, da ... - odsevni brezrokavnik stalna zveza
(varnostno oblačilo) ▸ fényvisszaverő mellény, láthatósági mellénynositi odsevni brezrokavnik ▸ fényvisszaverő mellényt hordobleči odsevni brezrokavnik ▸ fényvisszaverő mellényt húz, fényvisszaverő mellényt felveszČe se vam je pripetila prometna nesreča, kraj dogodka takoj označite z varnostnim trikotnikom, oblecite odsevni brezrokavnik in pokličite policijo. ▸ Ha közúti balesetet szenved, azonnal jelölje ki a helyszínt az elakadást jelző háromszöggel, vegyen fel fényvisszaverő mellényt és hívja a rendőrséget. - piombare1 v. intr. (pres. piombo)
1. planiti na
2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
piombare nella disperazione pasti v obup
gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča - piōvere*
A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež
B) v. intr.
1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba
2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel? - plaz moški spol (-u, -ôva, -ôvi)
1. snežni: die Lawine (izredni außergewöhnliche, s primesmi unreine, neredni regellose), -lawine (mešani Mischlawine, pršni Staublawine, kložastega snega Schneebrettlawine, mokrega snega Naßschneelawine, novega snega Neuschneelawine, do doline Tallawine, žlebasti/koritasti Tobellawine, vrhnji Oberlawine, talni Grundlawine, nesprijetega snega Lockerschneelawine, drsečega snega Gleitschneelawine, pobočni Flächenlawine, na ledeniku Gletscherlawine, klimaksni Klimaxlawine, katastrofalni/uničevalni Katastrophenlawine, sekundarni Sekundärlawine, s strehe Dachlawine)
ledeni plaz die Eisbruchlawine, Eislawine
… plazu Lawinen- (nastanek die Lawinenbildung, razbijač der Lawinenbrecher, pritisk/tlak der Lawinendruck, vršaj der Lawinenfeld, popis die Lawinenaufnahme, puh/piš der Lawinenluftstoß, mehanizem der Lawinenmechanismus, dinamika die Lawinendynamik, mehanika die Lawinenmechanik, žrtev das Lawinenopfer)
… -ov Lawinen- (kataster der Lawinenkataster, aktivnost die Lawinenaktivität, klasifikacija die Lawinenklassifikation, čas/obdobje Lawinenzeiten množina, napoved die Lawinenprognose)
zemljevid plazov die Lawinengefahrenkarte
nevarnost plazov die Lawinengefahr (krajevna/lokalna lokale/örtliche, nakazana angezeigte, objektivna objektive, latentna latente, velika große, subjektivna subjektive, zmerna mäßige, znatna erhebliche)
nevarnost plazov sprijetega snega die Schneebrettgefahr
izpostavljen plazom lawinengefährdet
varstvo pred plazovi der Lawinenschutz
varen pred plazovi lawinensicher
opozorilo zaradi nevarnosti plazov die Lawinenwarnung
škoda zaradi plazov der Lawinenschaden
nesreča v plazu der Lawinenunfall
gradbeništvo, arhitektura gradnje za zaščito pred plazovi (protiplazne gradnje) die Lawinenverbauung
arkade za zaščito pred plazovi die Lawinengalerie
2.
zemeljski plaz der Erdrutsch, Bergrutsch
3.
kamniti plaz (podor) der Bergsturz
4. figurativno (neznanska množina) die -lawine
plaz stroškov die Kostenlawine
pravi plaz česa ein Erdrutsch von (etwas)
sprožiti plaz eine Lawine lostreten
usul se je plaz česa es hagelte (etwas)