Franja

Zadetki iskanja

  • srednje [é] srednji spol (-ga) das Mittlere (Mittleres)
    nekaj srednjega ein Mittelding
  • stakníti2 (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

    1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
    stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

    2. trovare

    3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
    stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
    stakniti jo rimaner ferito
    prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
    stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
    sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
    pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava
  • stal|en (-na, -no) ständig, dauernd, beständig, bleibend, konstant; (nenehen) fortwährend, fortdauernd, fortlaufend, fortgesetzt; (nepretrgan) kontinuierlich; (enakomeren) [gleichbleibend] gleich bleibend, stetig; (fiksen) feststehend, ortsfest, stehend, stet, fest; Dauer- (kateter der Dauerkatheter, najemnik der Dauermieter, zob der Dauerzahn, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, hitrost die Dauergeschwindigkeit, infuzija die Dauertropfinfusion, napetost die Dauerspannung, naselbina die Dauersiedlung, obremenitev die Dauerbelastung, razstava die Dauerausstellung, služba die Dauerstellung, stranka der Dauerkunde, ustanova die Dauereinrichtung, vstopnica die Dauerkarte, zaposlitev die Dauerbeschäftigung, zaščita der Dauerschutz, stanje der Dauerzustand, zobovje das [Dauergebiß] Dauergebiss); Stamm- (lokal das Stammlokal, sedež der Stammsitz, volivec der Stammwähler, sedež der Stammplatz, omizje die Stammtisch, občinstvo das Stammpublikum, osebje das Stammpersonal, jedro moštva šport die Stammmannschaft)
    nekaj stalega eine Dauereinrichtung
    ki ima stalno ceno preisstabil
    imeti stalno obliko formbeständig sein
  • státi2 (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

    pokonci státi to stand upright
    státi na prstih to stand on tiptoe
    státi v pozoru vojska to stand at attention
    státi voljno vojska to stand at ease
    vod, stoj! vojska squad, halt!
    státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
    státi komu ob strani to stand by someone
    státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
    moja ura stoji my watch has stopped
    stvari stojé dobro matters stand well
    (takó) kot stvari stojé as matters stand
    bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
    nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
    stoj! stop!, halt!, stand still!
    státi ravno kot sveča to stand bolt upright
    koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
    státi trdno kot skala to stand firm as a rock
    státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)
  • státi (stánem) imperf. costare:
    malo, veliko stati costare poco, molto
    šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
    življenje v mestu stane la vita in città è cara
    pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
    pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
    to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • stávek (-vka) m

    1. lingv. proposizione, frase, costrutto:
    analizirati stavek analizzare la frase
    oblikovati stavek formare una frase
    povedati nekaj stavkov dire due frasi, due parole
    glavni, nadredni stavek proposizione principale
    odvisni, podredni stavek proposizione subordinata, dipendente
    dopustni stavek proposizione concessiva
    modalni stavek proposizione modale
    nepopolni stavek proposizione ellittica
    nikalni stavek proposizione negativa
    objektni, subjektni stavek proposizione oggettiva, soggettiva
    pogojni, primerjalni stavek proposizione condizionale, comparativa
    prosti stavek proposizione semplice
    oziralni stavek proposizione relativa
    veliki stavek periodo
    vprašalni stavek proposizione interrogativa
    vrinjeni stavek proposizione interposta; incisa
    vzročni stavek proposizione causale
    želelni stavek proposizione ottativa

    2. muz. tempo, movimento:
    stavki simfonije i tempi di una sinfonia

    3. tisk. tabella, composizione tipografica

    4. inform. istruzione, statement

    5. nareč. agr. mucchio di covoni
  • sto [ó] hundert (mark/let/dni hundert Mark, hundert Jahre, hundert Tage)
    bankovec za sto mark der Hundertmarkschein
    na sto let hundertjährlich, alle hundert Jahre (einmal)
    nekaj sto ein paar hundert
    od sto vom Hundert (v. H.)
    okoli sto an die hundert
    šport tek na sto metrov der Hundertmeterlauf
  • stó a (ali one) hundred

    štiri stó four hundred
    120 dni one hundred and twenty days
    nekaj čez stó a hundred odd
    okrog stó about a hundred
    5 od stó five per cent
    stó let star človek a centenarian
    tek na stó metrov hundred metres, hundred metres' sprint (ali race)
    stodvajset (120) a great hundred, a long hundred
    staviti 1:100 to bet one to hundred
  • stó stôtih štev., сто ста числ.
    • nekaj stó кількасо́т
  • sumljív suspicious; suspect

    sumljívega izvora of suspicious (ali questionable) origin
    nekaj sumljívega je gledé... there is something fishy about...
    to je videti sumljívo that looks suspicious
    vohati nekaj sumljívega (figurativno) to smell a rat
    pričanje sokrivca je vedno sumljívo the evidence of an accomplice is always suspect
    prikazati koga kot sumljívega to cast (ali to draw) suspicion on someone
  • superióren superior

    biti superióren to be superior
    on se ima za nekaj superiórnega (boljšega) he thinks himself superior
  • še still; yet, as yet

    še ne not yet
    še vedno still
    še nikoli never yet
    še enkrat once more
    še več still more
    še danes this very day
    še do danes, še zdaj this very day, even now
    še nocoj this very night
    še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
    še isti dan on the very same day
    še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
    še dolgo pozneje for a long time after
    še ta teden before this week is over
    še oni teden sem jo videl I saw her only last week
    še včeraj only yesterday
    še zadnjega maja as late as last May
    še letos bodo prišli they will still arrive this year
    še leta 1960 as late as 1960
    še lani only last year
    še boljši better still
    še močneje kot even stronger than...
    še enkrat toliko twice as much, as much again
    še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
    še mnogo much (oziroma many) more
    samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
    komaj še kdo hardly anyone left
    še dražji, še višji dearer still, higher still
    (samo) še trenutek just a moment
    še nikoli never yet
    še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
    imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
    imaš še kaj denarja? have you any money left?
    še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
    daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
    danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
    dokler je še čas while there is still time
    on še ne more delati he is still unfit for work
    tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
    počakaj še dva dni! wait another two days!
    daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
    treba je še videti it is yet to be seen
    to bomo še videli that remains to be seen
    še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
    še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
    lahkó še pride he may still come, he may come yet
    poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
    kaj še hoče? what else does he want?
    lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
    še tega je manjkalo! that's all we wanted!
    ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
    ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
    naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
    še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
    kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
    še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
    še (vedno) smo tu we are still here
    dokler je še živel while he was still alive
    nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished
  • šelè prislov seulement, ne … que

    šele potem, nato seulement après (ali alors)
    šele zdaj seulement maintenant, ce n'est que maintenant que
    šele včeraj hier seulement, ce n'est qu'hier que
    ura je šele deset il n'est que dix heures
    prebral sem šele nekaj strani je n'ai lu que quelques pages
    kaj šele jaz! et moi donc!
  • šépati to limp; to walk lamely, to walk with a limp; to be lame; to have a game leg

    nekaj tu šepa (= ne gre v redu) (figurativno) there is a screw loose somewhere
    ti stihi šepajo these are lame verses
    primera šepa that's a lame (ali a poor) comparison
    šépati na eno nogo to be lame in one leg
    šépati z desno nogo to be lame in the right leg
    močnó, hudó šépati to limp heavily, to hobble
  • škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.

    1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
    pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
    lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride

    2. cricchiare, cigolare (tram)

    3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)

    4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
    v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va

    5. pren. digrignare i denti:
    škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
    sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé

    6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia
  • šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

    v šóli at school
    v šólo to school
    osnovna šóla elementary (ali primary) school
    srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
    klasična srednja šóla grammar school
    srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
    srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
    deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
    mešana šóla mixed school; coeducational school
    višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
    glasbena šóla music school
    gospodinjska šóla school of domestic science
    jahalna šóla riding school, manege, manège
    konfesionalna šóla denominational school
    kmetijska šóla school of agriculture
    nadaljevalna šóla continuation school, extension college
    strokovna šóla vocational (ali professional) school
    šoferska šóla driving school, school of motoring
    tehniška šóla technical school
    trgovska šóla commercial school
    učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
    vojaška šóla military school, military academy
    večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
    mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
    dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
    dorasel za šólo of school age
    danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
    šóle (pouka) je konec school is over
    naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
    ti ne boš za šólo school is not for you
    hoditi v šólo to go to school, to be at school
    iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
    končati, zapustiti šólo to leave school
    izključiti iz šóle to expel from school
    obiskovati šólo to attend (a) school
    zamuditi šólo (pouk) to be late for school
    neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
    biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
    vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience
  • šóla1 (-e) f

    1. scuola; istituto:
    hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
    vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
    izključiti iz šole espellere dalla scuola
    administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
    glasbena šola liceo musicale
    plesna šola scuola di ballo
    osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
    državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
    osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
    večerna šola scuola serale
    visoka, višja šola università, scuola superiore
    internatska šola scuola convitto
    šola za medicinske sestre scuola per infermiere
    šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
    celodnevna šola doposcuola
    dopisna šola scuola per corrispondenza
    nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
    poklicna šola avviamento professionale
    poletna šola scuola estiva
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    pren. enajsta šola scuola di vita
    žarg. špricati šolo marinare la scuola
    leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
    iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
    vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
    obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
    pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
    pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
    biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
    iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

    2. (poslopje ustanove) scuola

    3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
    danes ni šole oggi non c'è scuola

    4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
    psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
    filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
    lit. parnasovska šola scuola parnassiana
    med. salernska šola la scuola salernitana
    um. sienska šola la scuola senese
    lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • španska vas frazem
    (nekaj neznanega) približek prevedkacsukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]
    kaj je komu španska vas ▸ kinek mi csukott könyv
    kaj je za koga španska vas ▸ kinek mi csukott könyv
    Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas.kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
    Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas.kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
    Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas.kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.
  • špecerija samostalnik
    1. neštevno (živila) približek prevedkaélelmiszer, ennivaló
    trgovina s špecerijo ▸ élelmiszerüzlet
    nakupovanje špecerije ▸ élelmiszervásárlás
    Čez nekaj časa je v sobo stopila mama in rekla, da gredo v trgovino po špecerijo za božično večerjo. ▸ Egy idő után az anya belépett a szobába és azt mondta, elmennek az üzletbe ennivalót venni a karácsonyi vacsorához.

    2. (trgovina z živili) približek prevedkaélelmiszerüzlet
    iti v špecerijo ▸ élelmiszerüzletbe megy
    delati v špeceriji ▸ élelmiszerüzletben dolgozik
    majhna špecerija ▸ apró élelmiszerüzlet
    lokalna špecerija ▸ helyi élelmiszerüzlet
    Vse trgovine, špecerije in pisarne okrog trga so bile zaprte in zaklenjene. ▸ A tér körül található összes üzlet, élelmiszerüzlet és iroda zárva volt, ajtajaik kulcsra zárva.
  • štímati (-am)

    A) imperf. pog. preparare:
    tu nekaj ne štima qui qcs. non quadra

    B) štímati se (-am se) imperf. refl. pog.

    1. vivere, campare:
    kako se kaj štimate? come va?

    2. (skrbno se oblačiti) agghindarsi, azzimarsi