Franja

appiacevolire v. tr. (pres. appiacevolisco) redko narediti prijetno; ublažiti

approach¹ [əpróuč]

1. prehodni glagol
približati; ogovoriti koga, obrniti se na koga; predlagati

2. neprehodni glagol
približati se; mejiti na kaj; narediti prvi korak

arruvidire

A) v. tr. (pres. arruvidisco) redko narediti raskavo, hrapavo:
il freddo arruvidisce la pelle od mraza postane koža hrapava

B) ➞ arruvidire, arruvidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ arruvidisco) redko postati raskav, hrapav

asenderear pot narediti (shoditi); zasledovati, preganjati; mučiti; užalostiti

asperō -āre -āvī -ātum (asper)

I.

1. hrapaviti, hrapavo ali neravno storiti, napraviti, delati: tabula lapidibus asperata Varr., asperare fauces Cels. kosmatiti, zahripiti, glacialis hiems aquilonibus asperat undas V. vzburka.

2. occ. (po)ostriti, (na)brusiti, (za)šiliti: specillum Cels., abrupta saxa Lucan., pugionem... obtusum saxo T., toda sagittas ossibus asperant T. opremljajo s koščenimi ostmi.

— II. pren.

1. (z)greniti, neužitno narediti (delati): asperandae compositionis gratia Q., lascivas vitae illecebras Prud.

2. vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), nadražiti, (raz)dražiti: hunc... asperavere carmina incertis auctoribus vulgata in saevitiam T., asp. iram victoris T., fratres Stat.; poveč(ev)ati, hujše narediti (delati): ne lenire neve asperare crimina videretur T., asp. indignationem Iul. Val., passionis magnitudinem Cael.

assimulō (adsimulō), poklas. in v pozni lat. assimilō (adsimilō) -āre -āvī -ātum

1. slično, podobno narediti (delati) kaj čemu, posne(ma)ti, upodobiti (upodabljati) kaj po čem: litterae lituraeque omnes adsimulatae, expressae Ci., assimulat, tetigit quoscumque colores O., sermonem humanum adsimulare Plin., percepta semel imitandi ratione assimulabit (pictor), quidquid acceperit Q., deos... in ullam humani oris speciem adsimulare T. v kaki človeški podobi upodabljati; z dat. rei: totis animantibus adsimulari Lucr. popolnim živalim podoben biti; pt. pf. = podoben, sličen: montibus adsimulata nubila Lucr., folio maxume querno adsimilata (Italia) Plin., fabulosa et externis miraculis adsimulata T., statura tua assimilata est palmae Vulg.; z grškim acc.: formam adsimulata Camerti V.

2. za podobno spozna(va)ti, imeti, proglasiti (proglašati), primerjati kaj s čim, prispodobiti (prispodabljati) kaj čemu: simile autem... ex conferenda atque adsimulanda natura iudicatur Ci., quam (naturam)... assimulasse aptissime visus est Suet. da je označil s prav prikladno primero; z dat.: grandia si parvis assimulare licet O., convivia ass. freto O., suis laboribus defectionem sideris adsimulans T., formam totius Britanniae... oblongae scutulae... adsimulavere T.

3. (prihlinjeno) posne(ma)ti, ponarediti (ponarejati), hliniti kaj ali hliniti se, delati se, ustiti se: quid si adsimulo? Ter.; z acc.: ads. nuptias Ter., adsimulata castrorum consuetudine N. z natanko posnetimi taborskimi navadami, dea... clipeumque iubasque divini adsimulat capitis V., innitens baculo... assimulavit anum O., venenum, quo paulatim inrepente fortuitus morbus adsimularetur T.; z dvojnim acc.: ads. se laetum, se paternum amicum Ter., ego illic me autem sic adsimulabam quasi stolidum Pl.; z inf.: adsimulare amare oportet Pl. ljubezen hliniti, furere adsimulare... institit Pac. ap. Ci.; z ACI: ego me adsimulem insanire Pl., hinc ab dextera venire me adsimulabo Ter.; s quasi in celim stavkom: adsimulato, quasi... hominem quaesiveris Pl., ita adsimulavit se, quasi Amphitruo siet Pl., adsimulabo, quasi nunc exeam Ter.; pt. pf. = hlinjen, prihlinjen, potvorjen, dozdeven, navidezen: exitum huius adsimulatae familiaritatis cognoscite Ci., adsimulata virtus Ci., alia vera, alia adsimulata L., in illis vera, in his assimulata materia est Q., adsimulatae litterae T. Od tod adv. pt. pr. assimulanter na podoben način, podobno: Nigidius ap. Non.

atrofizzare

A) v. tr. (pres. atrofizzo)

1. narediti atrofično, povzročiti atrofijo

2. pren. izčrpati, slabiti:
l'inattività atrofizza nedejavnost izčrpava

B) ➞ atrofizzarsi v. rifl. (pres. mi atrofizzo)

1. atrofirati, zakrneti

2. pren. izčrpavati se; usahniti, usihati

attualizzare v. tr. (pres. attualizzo) aktualizirati, narediti sodobno:
attualizzare un problema aktualizirati problem

aufhäufen narediti kup/kupe, (pomesti, zgrabiti itd. na kup); sich aufhäufen kopičiti se, nakopičiti se

auflisten naštevati, našteti; delati/narediti seznam, sestaviti seznam

aufrauhen, aufrauen narediti hrapavo, nahrapaviti, Technik nasekati, narezati, einen Stoff: nakosmatiti; die Grafikplatte: nazrnati

aufreißen^*

1. pretrgati, raztrgati, odpreti s silo, na široko, die Haut: raniti; figurativ alte Wunden: odpirati; intransitiv pretrgati se, počiti, odpreti se, zazijati

2. (skizzieren) skicirati, Technik narediti naris

3. (finden) najti, stakniti; ein Mädchen: osvajati

aufschließen^*

1. ein [Schloß] Schloss: odkleniti

2. (öffnen) odpreti, odpirati; Bergbau drobiti

3. ein Gebiet, ein Kunstwerk: narediti dostopno, odpreti za, Bauland: pripraviti, komunalno opremiti

4. Chemie razklopiti, Nährstoffe: razkrajati

5. die Reihen: strniti (se), Sport napredovati aufgeschlossen sein Geologie izdanjati

auftragen^*

1. Schminke, Farbe, Technik: nanašati, nanesti, Erde, Sand: nasipati, nasuti, nalagati; eine Paste: namazati

2. Speisen: nositi na mizo, prinesti na mizo, servirati

3. Kleidungsstücke: ponositi

4. jemandem etwas naročiti

5. (dick machen) Kleidung: narediti debelega/debelo; stark/dick auftragen pretiravati

avvizzire

A) v. intr. (pres. avvizzisco) veneti, sušiti se (tudi pren.)

B) v. tr. narediti ovelo:
il tempo e le privazioni l'hanno avvizzita od let in pomanjkanja je ovenela

beeindrucken narediti vtis na, prevzeti (koga)

bigarrer [-re] verbe transitif pisano, pestro narediti; niansirati

bilanzieren narediti finančno bilanco

binevoí -ésc vt.

1. narediti/sprejeti z zadovoljstvom

2. izvoliti

blaumachen narediti plavega (ne iti na delo)