Franja

prō-videō -ēre -vīdī -vīsum

1. prvi ali prej videti (in pozdraviti), pred seboj, od daleč, v dalj(av)o videti: Kom., Cels. idr., excusat, quod non providisset eum H., iacula in tenebris, ubi, quid petatur, procul provideri nequeat, inutilia esse L., providere navem Suet., e cuius (sc. phengitis lapidis) splendore per imagines, quidquid a tergo fieret, provideret Suet. Klas. le

2. metaf.
a) naprej (v bodočnost, v prihodnost) videti, pre(d)videti (pre(d)videvati): Pac. ap. Gell. idr., plus animo providere et praesentire C.; z obj.: Lucr., Iust. idr., medicus morbum ingravescentem ratione providet Ci., quae multo ante provideram Ci., omnia providens et cogitans et animadvertens deus Ci.; pass.: ante provisa tempestas Ci.; z ACI: quod fore Caesar providerat C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: est boni consulis providere, quid futurum sit Ci.
b) (po)skrbeti za kaj; abs. = biti previden, biti na oprezu, oprezovati, opazovati; z dat.: Pl., Corn. idr., rei frumentariae C., saluti vestrae Ci., vitae hominum Ci., cui rei non erat provisum ab iis C.; abs.: Ter., ni consules providissent L., actum de te est, nisi provides Ci.; s finalnim stavkom: L., ut in perpetuā pace esse possitis, providebo Ci., provideat (naj poskrbi = naj prepreči) ne palam res agatur Ci.; proviso (abl. abs.) T. previdno, pazljivo, oprezno.
c) vnaprej preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), ukreniti (ukrepati), kar je treba; z acc.: Petr., Vell. idr., arma, frumentum L., rem frumentariam, frumentum exercitui, frumentum in hiemem C., ea, quae ad usum navium pertinent C., multa Ci., multum in posterum Ci., consilia in posterum Ci. vse previdno pripraviti za prihodnost; pass: Ci., provisis etiam heredum in rem publicam opibus T. vnaprej utrdivši tudi oblast svojih dedičev nad državo, omnia velut adversus praesentem Hannibalem cauta provisaque fuerunt L.; z de: de re frumentariā C., de Brundisio atque illā orā Ci. — Od tod adj. pt. pr. prōvidens -entis, adv. prōvidenter previden, pazljiv, oprezen: homo Ci., dux cautus et provedens L., satis providens S., id ad eas res est providentius Ci. ep., providentissimus quisque T., providentissimus homo Plin. iun., providenter exornare S., quanto prudentius Ps.-Q. (Decl.), prudentissime constituere aliquid Ci.

prōvidus 3 (prōvidēre)

1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.

prōvīsor -ōris, m (prōvidēre)

1. „(vnaprejšnji) predvidovalec česa“, „vnaprejšnji razmišljevalec (pretehtovalec) o čem“ = (v)naprej videč, (v)naprej misleč na kaj, (v)naprej skrbeč za kaj: ingruentium dominationum T., utilium tardus provisor H.

2. preskrbovalec, preskrbnik, oskrbnik, oskrbovalec, dobavljalec, dobavljač, dobavitelj, dobavnik: deliciarum Aug.; occ. preskrbovalec (oskrbovalec) z živežem, vodja oskrbe z živežem (provianta), preskrbnik živeža, živežnik: civitatis Vulg.

prō-vīvō -ere -vīxī (prō in vīvere) naprej (dalje) živeti, životariti: nondum is dolor exoleverat, cum de Agrippina auditum, quam interfecto Seiano spe sustentatam provixisse reor et, postquam nihil de saevitia remittebatur, voluntate exstinctam T.

pull² [pul]

1. prehodni glagol
vleči, povleči, potegniti; puliti, izpuliti (zob, rastlino), izvleči, privleči; trgati (jabolka cvetice); skubsti, skubiti, oskubsti (perjad, lan), populiti (dlako iz usnja); zagotoviti si, privleči (stranke, podporo); (golf, kriket) udariti žogo postrani na levo; namerno zadržati dirkalnega konja; veslati, imeti vesla
tisk napraviti odtis, odtisniti
ameriško, sleng potegniti (revolver, nož)
sleng izpeljati (delo)
ameriško, sleng proglasiti stavko, pozvati (podjetje) k stavki
sleng zapreti, napraviti racijo (v igralnici)

2. neprehodni glagol
vleči, puliti (at)
vleči (pipo; at)
povleči, piti (at iz)
vleči se, riniti se naprej
sleng privlačiti (reklama)

to pull apart raztrgati
to pull a boner napraviti veliko napako
to pull (ali draw) the long bow širokoustiti se
a case of pull devil, pull baker povleci, potegni; kdo je močnejši
to pull caps (ali wigs) pretepati se
to pull faces (ali a face) pačiti se, kremžiti se
to pull a long face nakremžiti obraz, narediti kisel obraz
to pull a fast one preslepiti, ukaniti
to pull a good heart zbrati pogum
to pull s.o.'s leg potegniti koga, norčevati se iz koga
to pull a thing on s.o. ogoljufati, prevariti
to pull a good oar dobro veslati
the boat pulls 4 oars čoln ima štiri vesla
to pull it odnesti pete, pobegniti
to pull to pieces raztrgati, figurativno ostro kritizirati
to pull one's punches figurativno krotiti se; (boks) zadržano udariti
to pull one's rank on s.o. pokazati, da si višji po činu
to pull by the sleeve pocukati za rokav
to pull into the station pripeljati na postajo (vlak)
to pull the strings (ali wires) neopazno voditi, vplivati na koga
to pull one's weight potruditi se pri delu, krepko veslati
to pull the wool over s.o.'s eyes preslepiti koga

pull on

1. prehodni glagol
navleči nase, obleči

2. neprehodni glagol
vleči se, iti, veslati naprej

pull up

1. prehodni glagol
povleči gor
navtika dvigniti zastavo; izpuliti; zaustaviti (vozilo, konja), zadržati koga

2. neprehodni glagol
ustaviti se
šport pomakniti se naprej
aeronavtika dvigniti se

to pull up to (ali with) dohiteti koga
to pull up one's socks pljuniti v roke, pripraviti se na težko delo
to pull up short hitro prenehati, ustaviti se
to pull up stakes odpraviti se na pot

purcéde purcéd vi.

1. napotiti se, kreniti; iti naprej, nadaljevati

2. začenjati, začeti

3. lotevati se, lotiti se

4. izvirati, izhajati

pursue [pəsjú:]

1. prehodni glagol
zasledovati, slediti, goniti, preganjati; gnati se, prizadevati si, težiti (after za čem)
kreniti, držati se (poti); opravljati (poklic); nadaljevati (pogovor)

2. neprehodni glagol
zasledovati, preganjati (after koga)
naprej govoriti

to pursue a subject nenehno o čem govoriti

push forward prehodni glagol
pohiteti s čim, porivati naprej, poriniti naprej

put forward prehodni glagol
poriniti naprej, pomakniti naprej (kazalce)
figurativno postaviti v ospredje, uveljaviti; predložiti (načrt)

to put o.s. forward uveljaviti se, preriniti se naprej
to put one's best foot forward napraviti najboljši vtis

put on prehodni glagol
obleči, obuti, dati (klobuk na glavo), natakniti (očala), namazati se (z ličilom); pretvarjati se, hliniti; staviti (to put a fiver on a horse staviti na konja)
pomakniti naprej (kazalce); odpreti (plin), dodati (paro), prižgati (luč, radio), pospešiti (tempo); dodati (posebni vlak); zategniti (zavoro, vijak)
gledališče postaviti na oder, uprizoriti; naložiti (kazen)
šport dobiti točko, napraviti gol

to put on airs (and graces) prisiljeno se vesti
to put on airs postavljati se, šopiriti se
to put on an act pretvarjati se
to put on the dog postavljati se, bahati se
to put on flesh (ali weight) zrediti se
pogovorno to put it on pretirano zaračunati
figurativno to put it on thick pretiravati
his modesty is put on njegova skromnost je narejena, je samo pretveza
to put s.o. on a job zaupati, dati komu delo
to put s.o. on to namigniti komu kaj, spraviti koga na neko misel

queue-jumper [kjú:džʌmpə] samostalnik
kdor se prerine naprej, kdor preskoči vrsto

raid [rɛd] masculin, militaire vpad, vdor, sunek naprej; aéronautique daljaven, vztrajnosten polet; letalski napad (= raid aérien); sport vztrajnosten tek ali vožnja; daljavna vožnja

le raid New York Paris polet N. Y.-Pariz
les raids des bombardiers letalski napadi bombnikov

réacheminer [-šmine] verbe transitif poslati naprej (pošto, pismo ipd.)

reclinare

A) v. tr. (pres. reclino)

1. naprej nagniti

2. nasloniti, naslanjati:
reclinare il capo sul tavolo nasloniti glavo na mizo

B) v. intr. nagniti, nagibati se

reconsign [ri:kənsáin] prehodni glagol
poslati nazaj
ekonomija poslati (blago) naprej, preusmeriti (na nov, drug naslov)

reconsignement [ri:kənsáinəmənt] samostalnik
pošiljatev nazaj
ekonomija pošiljatev naprej, na drug naslov

redire* [rədir] verbe transitif še enkrat reči, povedati; ponoviti; naprej povedati (komu); izblebetati; figuré dati izraz, izraziti

redire toujours la même histoire vedno znova pripovedovati isto zgodbo
ne pas se le faire redire ubogati na prvo besedo
reditesle après moi! ponovite za menoj!
n'allez pas le lui redire ne povejte tega (naprej) njemu; verbe intransitif kritizirati (à quelque chose kaj)
avoir, trouver à redire imeti, najti vedno očitke, kritiko, grajati (à quelque chose kaj)

redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote