Franja

Zadetki iskanja

  • топляк m les, ki je nekaj časa ležal v vodi
  • a2, an [ei, ə; ən] pridevnik & nedoločni člen
    neki, določen; eden; vsak; isti

    all of a size vsi iste velikosti
    twice a day dvakrat na dan
    such a one (prav) takšen
    he is a teacher je učitelj
    half a day pol dneva
    a great deal of veliko česa
    a few questions nekaj vprašanj
    a little time nekaj časa
    many a time marsikdaj, dostikrat
  • a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

    1. (izraža dajalnik)
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

    2. (smer)
    andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
    venire a un accordo pren. sporazumeti se
    avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
    condannare a morte obsoditi na smrt
    alla malora! k vragu!

    3. (namen, korist)
    destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
    utile alla salute zdravju koristen
    attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
    idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

    4. (stanje in oddaljenost)
    abita alla periferia stanuje v predmestju
    a tavola pri mizi
    a destra desno
    a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

    5. (čas)
    a che ora? ob kateri uri?
    alle tre ob treh
    a Natale o Božiču
    a vita dosmrtno
    ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
    oggi a otto danes teden

    6. (način)
    a piedi peš
    ad alta voce glasno
    a credito na kredit

    7. (sredstvo)
    a mano ročno
    a vela na jadra

    8. (cena, mera)
    a quanto? po čem?
    a mille lire po tisoč lir
    all'ingrosso na debelo
    al minuto na drobno

    9. (distributivnost)
    a due a due po dva in dva
    a poco a poco po malem

    10. (omejitev)
    all'aspetto po videzu (sodeč)
    alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
    a nostro avviso po našem
    cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

    11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
    a causa di zaradi
    alla carlona površno
    a bizzeffe obilo
  • abfallen*

    1. (herunterfallen) odpadati, odpasti

    2. (sich senken) padati, nagibati se, spuščati se, spustiti se

    3. (abtrünnig werden) odvrniti se (von od), ločiti se od, odpasti od

    4. (nachlassen) pojemati, upadati

    5. ein Boot: obrniti se po vetru/od vetra

    6. kaniti (kanem); auch für dich wird etwas abfallen tudi zate bo nekaj kanilo zum Feinde abfallen dezertirati
  • absehen*

    1. (sehen) videti; an den Augen absehen prebrati iz oči

    2. Folgen, das Ende: predvidevati, videti; etwas ist/ist nicht abzusehen (nekaj) je/ni na vidiku, (nekaj) je/ni mogoče predvideti

    3. (übernehmen) posneti po, posnemati; (abschreiben) prepisovati, prepisati

    4. von etwas absehen opustiti (kaj); (nicht berücksichtigen) ne upoštevati, pustiti ob strani

    5. es auf etwas abgesehen haben imeti na muhi/na piki, meriti na
  • abstrahirati glagol
    1. (povzeti) ▸ absztrahál [elvonatkoztat]
    Če abstrahiram odločbo ustavnega sodišča, je ta volilni sistem v bistvu v redu, potrebuje le nekaj korektur.kontrastivno zanimivo Ha összefoglalom az alkotmánybíróság határozatát, ez a választási rendszer lényegében rendben van, csupán egy kis kiigazítást igényel.

    2. (izločiti) ▸ absztrahál [elkülönít]
    Ampak, če iz filma abstrahiram ves balast, postane jasno, da je tisto, kar se je dogajalo pred kamero, nekaj, kar se dogaja v življenju vseh nas. ▸ Ha azonban a filmet megszabadítom az összes sallangtól, világossá válik, hogy a kamera előtt olyasvalami zajlott, ami mindannyiunk életében játszódik.

    3. pogosto v umetnosti (o abstraktnem prikazu) ▸ absztrahál
    Razstava metaforično abstrahira ponižanje, s katerim so bili ljudje označeni. ▸ A kiállítás metaforikusan absztrahálja azt a megaláztatást, amelynek az emberek részesei voltak.
  • accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)

    1. božati, gladiti, ljubkovati:
    accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati

    2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
    accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati

    3. gojiti:
    accarezzare un proposito gojiti namero

    4. pren. laskati:
    accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga
  • accrocher [akrɔše] verbe transitif obesiti; natakniti se (quelque chose na kaj); automobilisme trčiti ob; technique priklopiti; militaire spopasti se, imeti prasko (quelqu'un s kom); familier ujeti, zgrabiti; figuré prestreči, ustaviti, ovirati

    s'accrocher oprijeti se, okleniti se (à quelque chose česa), obviseti, obesiti se na, držati se za; automobilisme trčiti skupaj; familier prepirati se
    se l'accrocher (figuré) pas si tesneje zategniti, odreči se čemu
    s'accrocher au terrain (militaire) prilepiti se na zemljišče
    ça accroche (familier) stvar ima neko težavo, tu nekaj ni v redu
    ils s'accrochent ensemble (familier) spadajo skupaj, ujemajo se
  • addiētro avv.

    1. nazaj, zadaj:
    pochi passi addietro nekaj korakov nazaj
    dare addietro umikati se
    essere, restare addietro in qcs. pren. zaostajati v čem
    tirarsi addietro umikati se, pren. umakniti se, izmikati se

    2. prej:
    giorni addietro pred dnevi
    per l'addietro prej, v preteklosti
  • aes, aeris, n

    1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

    2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
    a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
    b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
    c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
    č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
    d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

    Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.
  • affaire [afɛr] féminin zadeva, stvar; vprašanje; opravek, opravilo, posel; juridique pravda; commerce kupčija, podjetje; težava, neprijetnost, prepir; militaire bitka, boj; pluriel urad, javne zadeve; osebni predmeti (npr. obleka ipd.)

    affaire blanche brezuspešen posel
    affaire criminelle kazenska zadeva
    affaires de faible importance malenkostne stvari
    affaire de temps vprašanje časa
    affaire d'honneur zadeva časti, dvoboj
    une sale affaire neprijetna stvar, velika nevšečnost
    ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
    chargé masculin d'affaires odpravnik poslov
    chiffre masculin d'affaires (commerce) promet, prodaja
    homme masculin d'affaires, gens d'affaires poslovni človek, ljudje
    lettre féminin d'affaires poslovno pismo
    voyage masculin d'affaire poslovno potovanje
    la belle affaire! (to je) malenkost!, to ni težko!, nesmisel!
    c'est mon affaire et non la vôtre to je moja stvar in ne vaša
    c'est une affaire! to je prima!
    c'est juste mon affaire to je prav tisto, kar potrebujem
    c'est l'affaire d'une seconde to je v hipu narejeno
    c'est une autre affaire to je nekaj (čisto) drugega
    c'est toute une affaire to je zelo težavno in komplicirano
    une affaire de cœur, de goût srčna zadeva, zadeva okusa
    c'est une affaire d'Etat (familier) to je izredno važno
    voilà qui n'est pas une petite affaire to ni majhna, lahka stvar
    l'affaire est dans le sac stvar je opravljena
    j'en fais mon affaire jaz prevzamem to stvar, to naj bo moja skrb
    cela ne fait rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
    cela doit faire l'affaire to mora ustrezati, iti
    cela fait mon affaire to mi ustreza, to je zame
    vous faites mon affaire vi ste človek, ki ga potrebujem
    cela fera affaire to zadostuje
    cela ne peut faire l'affaire to ne zadostuje
    occupez-vous de vos affaires brigajte se za svoje stvari
    avoir affaire à quelqu'un imeti posla, opravka s kom
    être dans les affaires biti zaposlen v trgovini, industriji, financah ipd.
    être à la tête d'une grosse affaire voditi veliko podjetje
    étouffer l'affaire potlačiti, zadušiti zadevo
    faire une bonne, mauvaise affaire napraviti dobro, slabo kupčijo
    faire son affaire à quelqu'un (familier) ubiti koga
    faire affaire avec quelqu'un skleniti kupčijo s kom
    instruire, juger, plaider une affaire preiskovati, soditi, braniti (pred sodiščem) zadevo, pravdo
    mettre de l'ordre dans ses affaires urediti svoje zadeve
    mettre une affaire au point urediti zadevo
    ranger ses affaires urediti, pospraviti v red svoje stvari
    régler une affaire urgente urediti nujno zadevo
    se tirer d'affaire znati si pomagati, uiti nevarnosti
    venir pour affaires priti po poslih, poslovno
    le tribunal a été saisi de l'affaire zadeva je prišla pred sodišče
  • afoot [əfút] prislov & povedkovnik pridevnik
    na nogah, peš
    v teku

    a plot (ali mischief) is afoot nekaj se pripravlja
  • after3 [á:ftə ameriško ǽftə] predlog
    po, za

    after all končno, navsezadnje, sicer, kljub temu
    to be after s.th. nameravati nekaj, hrepeneti po čem, imeti nekaj za bregom
    the day after tomorrow pojutrišnjem
    after one's own heart pogodu
    after hours čas po policijski uri, ko so zaprte trgovine
    one after another drug za drugim
    to look after čuvati, paziti
    after this fashion takole
    the girl takes after her mother deklica je podobna materi
    to inquire (ali ask) after s.o. spraševati o kom
    after you izvolite naprej
    what are you after? kaj želiš?
  • ă̄ger1 -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

    1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

    2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
    a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
    b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
    c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
    č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

    3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.
  • agir [ažir] verbe intransitif delovati, ravnati, postopati, delati, obnašati se; posredovati (auprès de pri); učinkovati, vplivati; chimie reagirati

    s'agir de iti za
    manière féminin d'agir ravnanje, počenjanje
    agir à la légère ravnati lahkomiselno
    agir bien, mal envers, avec, à l'égard de quelqu'un dobro, slabo s kom ravnati
    le moment est venu d'agir prišel je trenutek, ko je treba nastopiti
    faire agir spraviti v delovanje, sprožiti, pognati
    agir en honnête homme ravnati kot poštenjak
    agir de soi-même ravnati na lastno iniciativo
    laisser agir la nature pustiti, da narava stori svoje
    agir pour quelqu'un potegovati se za koga
    agir sur quelqu'un vplivati, pritiskati na koga
    agir en justice podvzeti sodne korake
    de quoi s'agit-il za kaj gre?
    il ne s'agit pas de ça ne gre za to
    c'est de moi, de vous qu'il s'agit za mene, za vas gre
    il s'agit pour moi de savoir ... gre mi za to, da vem ...
    il ne s'agit plus de discourir, il faut agir ne gre več za razpravljanje, treba je delati, nekaj napraviti, ukreniti
    s'agissant de z ozirom na, glede na, kar se tiče, ker gre za
    il s'agit de savoir si ... vprašanje je, če ...
  • āgnus -ī, m jagnje, jagenjček: Ci. idr., inter audaces lupus errat agnos H., agnus mas idemque femina L.; kolekt.: villa abundat... agno Ci. z jagnjeti; preg.: lupo agnum eripere postulant Pl. = zahtevajo nekaj nemogočega.

    Opomba: Po Fest. in P. F. je bila ta beseda v najstarejših časih masc. in fem.
  • ähnlich podoben, spominjajoč na; analogen; jemandem ähnlich sehen biti podoben (komu); das sieht dir ähnlich to je čisto tebi podobno; so ähnlich nekaj takega, nekaj podobnega
  • air1 [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

    air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
    grand air svež zrak
    air comprimé stisnjen zrak
    air grisouteux treskavi plin
    en l'air v zraku, figuré neutemeljen
    en plein air na prostem
    armée féminin de l'air vojno letalstvo
    conditionnement masculin d'air klimatizacija
    contes masculin pluriel en l'air bajke
    couche féminin d'air zračna plast
    coup masculin d'air prepih
    hôtesse féminin de l'air stevardesa
    projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
    pompe féminin à air zračna sesalka
    paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
    traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
    une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
    trou masculin d'air zračna luknja, žep
    changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
    donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
    être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
    tout est en l'air vse je narobe
    être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
    il fait de l'air (veter) piha
    flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
    laisser échapper l'air izpustiti zrak
    mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
    mettre en l'air spraviti v nered
    parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
    prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
    regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
    tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
    vivre de l'air du temps od zraka živeti
    il y a de l'air vetrovno je
    il n'y a pas d'air niti sapice ni
    il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
    il y a des courants d'air vleče, prepih je
    ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se
  • akrobatsko prislov
    1. (o telesnih spretnostih) ▸ akrobatikusan, kontrastivno zanimivoakrobata módjára, kontrastivno zanimivoakrobatikus ügyességgel
    Ulica je bila polna ljudi, ki so akrobatsko skakali čez avtomobile. ▸ Az utca tele volt az autókon akrobata módjára átugráló emberekkel.
    Palica se je skoraj prelomila, ko se je riba akrobatsko pognala proč in za sabo povlekla več metrov ribiške vrvice. ▸ A bot majdnem eltört, amikor a hal akrobatikus ügyességgel félresiklott, több méternyi horgászzsinórt húzva maga után.
    Eden izmed mladih vlomilcev je policistom celo sam precej olajšal delo, saj mu je na bližnji travi zdrsnilo in je akrobatsko padel. ▸ Az egyik fiatal betörő még azzal is eléggé megkönnyítette a rendőrök dolgát, hogy megcsúszott, és ahogy elvágódott a közeli gyepen, az akrobatamutatványnak is beillett.

    2. (o akrobatiki ali akrobatih) ▸ akrobatikusan
    Akrobatsko zahteven cirkus zahteva tudi športnike, zato se jih lahko že nekaj med njimi pohvali z odličji z olimpijskih iger, recimo v gimnastiki ter celo v sinhronem plavanju. ▸ A nehéz akrobatikus mutatványokat felvonultató cirkuszban sportolókra is szükség van, ezért közülük már többen is büszkélkedhetnek olimpiai érmekkel, amit például tornában, sőt szinkronúszásban kaptak.

    3. (o mentalni spretnosti) kontrastivno zanimivoakrobata módjára
    Akrobatsko se bom izognil vprašanju. ▸ Akrobata módjára fogok kitérni a kérdés elől.
  • albus 3

    1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
    a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
    b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
    a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
    b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

    2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

    3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

    1. alba -ae, f
    a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
    b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

    2. album -ī, n
    a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
    b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
    c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
    a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
    b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
    c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
    č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

    Opomba: Superl. albissimus: Cass.