Franja

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

tàvērnīk m zgod. v hrv.-ogrski drž. skupnosti visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel za kraljeve dohodke in vodil nadzorstvo nad kraljevskimi mesti

témpano moški spol pavka, bobnica; s podobami okrašen prostor nad vhodnimi vrati

témpano (de hielo) ledena sveča

temperantia -ae, f (temperāns) umerjenost, zmernost, prava mera, (v)zdržnost, temperánca, brzdanje strasti, oblast nad seboj: Varr., S., C., T. idr., temperantia in praetermittendis voluptatibus cernitur Ci., denique aequitas, temperantia … certant cum iniquitate, luxuriā Ci., frugalitatem, id est temperantiam, virtutem maximam iudico Ci., temperamentum naturae tuae Ci. ep. tvoj zmerni značaj, summam fuisse in victu temperantiam Ci., temperantia voluptatibus imperat Sen. ph.

Terrassendach, das, Baukunst, Architektur streha nad teraso

tilde [tíldə] samostalnik
jezikoslovje tilda, znak (∼) nad črko n, da se označi izgovor nj
tisk znak za ponovitev

tilde ženski/moški spol tilda (∼) nad črko n; graja; nekoliko, malce

en una tilde v hipu, kot bi trenil

tilt¹ [tilt]

1. samostalnik
ponjava, plahta; platnena streha nad stojnico
zastarelo šotorovina, šotor

2. prehodni glagol
pokriti, opremiti s ponjavo

tímpanon m
1. timpanon, polukružna udubina nad prozorima ili vratima crkvenih zgrada; trokutni zabat na pročelju ili začelju antičkog hrama
2. bubna opna, bubnjić u uhu

tiranneggiare v. tr., v. intr. (pres. tiranneggio) tiranizirati; ravnati nasilno, samovoljno; delati silo nad

tȉtla ž (lat. titula) titla, v starih grafijah znamenje nad besedo, kjer je črka (tudi več črk) izpuščena; a sada ni title više sedaj pa da mi besedice ne črhneš

tolva ženski spol grot, lij za žito nad mlinskim kamnom

top² [tɔp]

1. prehodni glagol
opremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati
agronomija odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti
trgovina preseči, priti čez (ceno)
sleng obglaviti, obesiti

to top a hill priti na vrh griča
he tops me by 3 inches 3 cole je višji od mene
to be topped biti premagan
that tops all I ever saw to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videl
he tops 5 feet nekaj čez 5 čevljev je visok
the dog topped the fence pes je preskočil plot
to top one's part gledališče odlično igrati svojo vlogo
to top the class biti najboljši v razredu

2. neprehodni glagol
dvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovati

tower² [táuə] neprehodni glagol
dvigati se v višino, stolpičiti se, visoko se vzpenjati (to, up do)
visoko, navpično leteti (ptica); dvigniti se; štrleti v višino; priti nad

to tower above dvigati se nad, dominirati

trammel [træml]

1. samostalnik
(= trammel net) vlečna mreža; spona, napenjalni jermen (pri konju); kavelj za kotel nad ognjiščem
množina okovi, spone, verige; zapreke, ovire; cokla
tehnično šestilo za načrtanje elipse

trammel of etiquette spone (okovi) etikete

2. prehodni glagol
ovirati, zavirati; preprečiti; dati spono (konju); zvezati, ujeti (tudi figurativno)

trammel(l)ed by prejudices ujet v predsodke

traverse² [trǽvəs, trəvə́:s] prehodni glagol
prečkati, prepotovati, prehoditi, iti skozi (čez); teči skozi; hoditi sem in tja (the room po sobi)
prekrižati, položiti navzkriž
figurativno pretresti, premisliti, pregledati; biti razpet nad (o mostu); preprečiti (načrte)
pravno ugovarjati, zanikati, pobijati
vojska obrniti, nameriti v stran proti tarči (top)
tehnično počez strugati (skobljati, oblati)
neprehodni glagol
iti počez, iti čez, iti sem in tja (gor in dol)
tehnično obračati se; (mečevanje) napraviti izpad v stran

to traverse s.o.'s plan prekrižati komu načrt
a bridge traverses the river nad reko se vzpenja most
the country is traversed by canals deželo preprezajo prekopi

trèma ž (gr. trema)
1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
2. vrzel med sekalcema

triforium [traifɔ́:riəm] samostalnik
cerkev (množina triforia) galerija nad srednjo cerkveno ladjo

triumph [tráiəmf]

1. samostalnik
triumf, zmaga; bleščeč, sijajen uspeh; zmagoslavje, veselje zaradi zmage, triumfiranje; zmagoslavni sprevod

in triumph v triumfu, triumfirajoč

2. neprehodni glagol
slaviti zmago (triumf), zmagati, triumfirati; imeti uspeh; nadvladati; vriskati od veselja (on, over ob, nad)
veseliti se zmage; imeti triumf; uspevati, cveteti
prehodni glagol
zastarelo premagati, triumfirati nad

trumeau [trümo] masculin stena med dvema oknoma ali nad kaminom; (lesena ali steklena, zrcalna) obloga na teh mestih; steber; vrsta govedine