Franja

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stoebē -ēs, f (tuj. στοιβή) bot. stójba, neka bodičasta rastl., imenovana tudi pheos, morda bodljikava strašnica (Poterium spinosum Linn.): glycyrriza tribulus anonis pheos sive stoebe Plin., quaedam in folio non habent et in caule habent, ut pheos, quod aliqui stoeben appellavere Plin., stoebe, quam aliqui pheon vocant, decocta in vino praecipue auribus purulentis medetur Plin.

stratiōtēs -ae, m (tuj. στρατιώτης) bot. neka vodna rastl., morda vodna škarjica (Stratiotes aloides Linn.) ali vodna solata, starejše školjkovka (Pistia stratiotes Linn.): Plin. — Ista imenovana tudi stratiōticē -ēs, f: Ap. h.

strava (straba) -ae, f (ger. [ali morda kelt.] beseda, sor. s struere; prim. sl. strava pogostitev ob pogrebu (pri starih Slovanih)) iz sovražnikovega orožja narejena zmagoslavna grmada: Lact.

strēpsi-cerōs -ōtis, m (tuj. στρεψικέρως) = addāx „krivorog“, „zvitorog“, morda kudú: sunt et dammae et pygargi et strepsicerotes multaque alia haut dissimilia Plin., strepsiceroti, quem addacem Africa appellat Plin.

stribilīgō in striblīgō -inis, f (iz nekega adj. *strebulus zakrivljen, ukrivljen, napačen, iz gr. στρεβλός [za]sukan, upognjen, στροβιλός sukan, morda sor. s strebula) jezikovna napaka, napačno govorjenje, solecizem: Arn., „soloecismus“ Latino vocabulo a Sinnio Capitone eiusdemque aetatis aliis „inparilitas“ appellatus vetustioribus Latinis „stribiligo“ dicebatur a versura videlicet et pravitate tortuosae orationis tamquam „strobiligo“ quaedam Gell.

sturnus -ī, m (prim. stvnem. stā̆ra = nem. Star = gr. (tes.) ἀστραλός; sor. morda tudi lat. turdus) škorec: Plin., Ulp. (Dig.), auditasque memor penitus demittere voces sturnus Stat., nunc sturnos inopes fringuillarumque querelas audit Mart., sturno adposito Lamp.

sub-verbūstus 3 (morda iz sub verubus ūstus) pod ražnjem ožigosan: Tert., ulcerosam, conpe[n]ditam, subverbustam, sordidam Pl. ap. Fest.

sucula² -ae, f (morda sor. z lit. sùkti, sukù = sl. sukati, lit. ap-sùkalas tečaj, stožer) neka vlačilna naprava, navijalnik, motovilo, vreteno, križno vreteno, vitel, vitlo: Pl., Ca., Vitr.; vreteno pri stiskalnici: Ca., Dig.

sūdus 3 (iz *sus(o)-dos, morda *suzdos, indoev. kor. *sau̯s- sušiti [se]; prim. skr. śúṣyati suši se, sahne, çuškas suh, gr. αὐος [iz *σαῦσος] suh, αὔω sušim, αὐστηρός trpek, strog, sl. suh, lit. saũsas suh, let. sust (po)sušiti se, stvnem. sōrēn (po)sušiti se) brezoblačen, veder, jasen, od tod brez vlage, suh (o vetru in vremenu): Fest., P. F. idr., ver V., nubes Sen. ph., splendor, tempestas Ap., nec ventorum flamina flando suda secundent Luc. ap. Non., flamen venti Varr. ap. Non.; adv. sūdum: sudum polito praenitens purgamine Prud. Od tod subst. sūdum -ī, n
a) brezoblačno (vedro, jasno) nebo (obnebje): Val. Fl. idr., arma … per sūdum rutilare vident V.
b) vedrina, jasnina, vedro (jasno) vreme: dum sudumst Pl., splendor … clarior, quam solis radii esse olim, quom sudumst, solent Pl., mittam, si erit sudum Ci. ep.

sueris -is, f (morda iz sūs) svinjsko rebrce: pernam, abdomen, sumen su[er]is, glandium Pl., i ego pernam, sumen sueris, spetile, callum, glandia Pl. fr., sueris a nomine eius Varr., Plautus enumerandis [s]uillis obsonis in Carbonaria sic meminit: „Ego pernam, sumen, sueres, spectile † galium †, glandia“ Pl. ap. Fest.

sumo najvišji, skrajni

suma necesidad skrajna sila
el Sumo Pontífice papež
a lo sumo konec koncev, kvečjemu, največ; morda
a lo sumo 20 años največ 20 let
en sumo grado v najvišji meri, zelo
confiado hasta lo sumo do skrajnosti zaupljiv

suō -ere, suī, sūtum (iz *suu̯ō; indoev. baza. *si̯uH- ši(va)ti, vezati, stikati; prim. skr. sī́vyati šiva, syū́man- šiv, vez, syūtáḥ šit, šivan, gr. κασσύω, at. καττύω krpam, čevljarim [morda spada sem tudi ὑμήν tanka koža, kita = nervus in ὕμνος pesemski stik, pesemski sklad, pesem], lat. sūtor čevljar, sūbula šilo, sl. šiti, šivati, šilo, šiv, lit. siúti ši(va)ti, siútas šit, šivan, vezen, siúlas nit, got. siujan = stvnem. siuwan ši(va)ti, stvnem. siud šiv, siula šilo, ang. sew)

1. ši(va)ti, seši(va)ti: Ambr. idr., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., sutis arcent male frigora bracis O.

2. stakniti (stikati), iz kosov (koscev) zložiti (zlagati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), strniti (strnjevati): Pac. ap. Fest., Varr. ap. Gell., Cels., Stat., Mart. idr., seu corticibus tibi suta cavatis seu lento fuerint alvaria vimine texta V.; od tod subst. sūtum -ī, n stik: aerea suta V. bronasti verižni oklep; pren.: ne quia suo suat capiti Ter. da ne bi povzročil (pripravil).

supel-lex -lectilis, abl. sg. -e in -ī, f (super in legere; morda gre za predelavo nekega subst. *supellex -igis ali -icis po vzoru fictile) nad čim, na čem ležeč (o preprogah, odejah ipd.) le v sg. s kolekt. pomenom

1. pohištvo, pohišje, hišna oprema (oprava), sobna oprema (oprava), hišno ali sobno orodje: Pr., Plin., Iuv., Dig. idr., rustica Varr., multa et lautaque V., munda H., Campana H. = navadno lončeno posodje.

2. sploh orodje, orožje, priprava, oprava, oprema: militaris L. vojaška (vojna, bojna) oprava, nihil opus erat tam magnā medicorum supellectile Sen. ph., et enses et balteos et omnem armorum supellectilem sequere Fr.; pren. orodje, priprava, oprava, oprema, aparat, zaklad, zaloga: usus oratoriae quasi supellectilis Ci., in oratoris vero instrumento tam lautam supellectilem numquam videram Ci., amicos non parare, optumam et pulcherrimam vitae ut ita dicam supellectilem Ci., hoc genus sententiarum supellectilem vocabat Sen. rh. zaloga, repertorij, iskalnik, register, supervacua litterarum supellectile Sen. ph., copiosam sibi verborum supellectilem compararit Q., noris, quam sit tibi curta supellex (= uvid, razumevanje, previdnost) Pers.; preg.: muliebris supellex est clarus clamor sine modo Pl. — Soobl.
a) supellectilis -is, f: Pl., Eutr., Fest., Char.;
b) suppellex: Paul. (Dig.), Amm.;
c) superlex: Arn.; toda supellex, non superlex: Prob.

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.

sūriō (sŭriō?) -īre (morda iz sūs) mrestiti se, pariti se, goniti se (o živalskih samcih): Fest.; drstiti se (o ribah): mares suriant, quibus membris et causis discrerit natura viviparos eorum et oviparos Ap.; metaf. (o Bakhu): Arn.; (o sadju) biti poln soka, biti sočen, biti sokovit: ubi autem cautes et saxa pariunt dura, ibi poma necesse est suriant Arn. so nujno tudi jabolka polna plodilne moči.

sūs, suis, m, f (iz indoev. *súH-s ali morda *séu̯H-s (gen. *suH-és); prim. skr. sūkaráḥy merjasec, prašič, lat. suīnus svinjski, umbr. sif = sues, sim = suem, gr. ὗς (σῦς) prašič, svinja, sl. svinja, svinjski, hr. svínja, got. swein = stvnem. swīn = nem. Schwein, stvnem. sū = nem. Sau)

1. svinja, prašič, práse (prasè), prasec: Pl., O., Lucr., Col., Mart., Sid. idr., amica luto sus H., hac lutulenta ruit sus H., sagacius unus odoror, … quam canis acer, ubi lateat sus H. divji prasec, veper, sus masculus L. merjasec, sus femina Plin. divja svinja (naspr. aper), sus mansuetus L., naspr. sus silvaticus Varr. ap. Non. ali sus ferus Plin. divji prašič, merjasec, veper, sus dux Plin. vodilni prašič, prašič alfa, sus saetosa Ph., alba Aur. bel prašič, belugec; preg.: sus Minervam docet Ci. ali okrajšano sus Minervam Ci. ep., Fest. (o topoglavcu, ki hoče učiti pametnejšega; prim. sl.: „jajce več ko puta ve“); tako tudi et docebo sus, ut aiunt, oratorem Ci. ali sus artium repertricem (sc. docet) Hier.

2. svinja, neka riba: et nigrum niveo portans in corpore virus lolligo durique sues sinuosaque caris O.

Opomba: Nom. sg. suis: Varr., Prud.; gen. sueris in abl. suere: Varr.; nom. in acc. pl. sueres Pl. ap. Fest.; dat. in abl. pl. sŭbus: Ci., Varr., Lucr. (ki meri sŭbus in sūbus), Plin.; redkeje suibus: Varr., Col.

tal tak, takšen

tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
tal cual vez (Am) tu pa tam
acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
tal por cual več ali manj, približno
tal vez venga morda pride
en tal parte nekje
como si tal cosa meni nič tebi nič
tal cosa nekaj takega
no haré yo tal tega ne bom naredil
el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
ese tal isti
en tal caso v tem primeru
por tal zaradi tega
no hay tal temu ni tako
una tal »takšna«, pocestnica
tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
un tal Perez neki g. Perez
fulano de tal, el señor tal g. Oné
sí tal seveda
no tal nikakor
y tal naravno, mislim da
con tal que s pogojem da
tal que (pop) kot da

talabarriō -ōnis, m in talabarriunculus -ī, m in (beseda je morda etr. izvora; njen pomen ostaja neznan) item in Restione talabarriunculos dicit, quos vulgus „talabarriones“ Lab. ap. Gell.