Franja

inter-dīcō -ere -dīxī -dictum

1. prepoved(ov)ati, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati); abs.: ubi ita interdictum sit Ci., sic nemo umquam interdixit Ci.; z dat. personae in acc. rei: neque hoc liberis nostris interdicendum est Ci., ei orbem terrarum i. O., se opponit periculis praemio interdicto Ci., ut huic furiae vox interdiceretur Ci., alicui convictum hominum Val. Max., alicui rem capitalem Cat., histrionibus scaenam Suet., alicui misericordiam, admirationem rerum Sen. ph., alicui patriam Iust., religio interdicta civibus Suet.; stvarni obj.
a) s finalnim stavkom: nobis interdictum est, ne ex ea civitate quem civem adsciscere possimus Ci., interdicit Cassivellauno, ne Mandubracio neu Trinobantibus noceat C., sed id neque feci adhuc nec mihi ne faciam interdictum puto Ci., ex quo etiam Pythagoreis interdictum putatur, ne fabā vescerentur Ci., neque est interdictum aut a rerum naturā aut a lege aliqua atque more, ut singulis hominibus ne amplius quam singulas artes nosse liceat Ci.
b) z inf.: alicui arte suā uti i. Paul., cum sibi interdixerit habere, interdixit et poscere Sen. ph.; brez dat. personae: usum amethystini coloris i. Suet., interdicitur vini potus quinis diebus ante et postea Plin., magia ista iam inde antiquitus duodecim tabulis propter incredundas frugum illecebras interdicta Ap., nullo proposito praemio, sed etiam interdicto Ci., aulā interdictā, urbe interdictā Suet.; brez dat. personae stvarni obj. z ACI pass.: pari severitate interdixit commeatūs peti Suet.; tudi alicui i. de aliquo: interdixi tibi de medicis Cat. ap. Plin.; pt. pf. interdictus 3 prepovedan: voluptas H., spes O.; prim. spodaj subst. interdictum -ī; pogosteje z dat. personae in abl. rei: feminis purpurae usu L. (pravzaprav prepoved razglasiti glede … ), Romanis omni Galliā C., alicui domo suā Q., alicui domo et provinciis suis Suet.; brez dat. personae: domo i. T. hišo prepovedati; pass.: male rem gerentibus patriis bonis interdici solet Ci., ei Italiā et Hispaniā, in quā ortus erat, interdictum est T., interdici non poterat socero (dat.) genero (abl.) H. ni mu bilo mogoče prepovedati druženja (občevanja) z … , meretriciis amoribus interdictum iuventuti Ci., interdictum est mari (abl.) Antiati populo (dat.) L.; z acc. personae in abl. rei (le v pass.): illi vero omni iure atque honestate interdicti Gell., philosophi urbe et Italiā interdicti sunt Gell., dives ille cibo interdicitur Ap.

2. kot jur. (držpr.) t. t. v reklu: i. alicui aqua et igni Ci. (ali aquā ignique, igni atque aquā T.) prepovedati komu rabo vode in ognja = uradno (pravnoformalno) izreči zoper koga poostren pregon (izgnanstvo), koga izobčiti, pregnati: leges, quae iubent ei aquā et igni interdici Ci., velitis, iubeatis, ut M. Tullio aquā et igni interdicatur Ci.; nav. pass., redko act.: quibus cum aquā et igni interdixisset C.; podobno: si quis eorum decretis non stetit, sacrificiis interdicunt (sc. ei) C. ga izključijo od žrtvovanja, izobčijo ga.

3. odrediti (odrejati), vele(va)ti, (za)ukaz(ov)ati, zabičati (zabičevati): familiae valde interdicere (živo (= ostro) zabičati), ut uni dicto audiens sit Ci.; occ. kot jur. (držpr.) t. t.
a) o pretorju odrediti (odrejati), razsoditi (razsojati), poseb. pri posestnih tožbah: i. de vi Ci., praetor de fossis, de cloacis, de minimis aquarum itinerorumque controversiis interdicit Ci., praetor interdixit, ut, unde deiectus esset, eo restitueretur Ci.
b) pri tožbi (poseb. o posesti) oprije(ma)ti se pretorjevega razglasa (edikta), opreti (opirati) svojo tožbo na pretorski razglas: Q., Icti. — Od tod subst. pt. pf. interdictum -ī, n

1. prepoved: Amm., eam legem esse potius interdictum sceleris Ci., i. Caesaris Ci., contra i. regis Iust., tyrannica interdicta Ci., deorum interdictum vendidit Ci., fuit illud interdictum apud maiores nostros de vi quod hodie quoque est Ci., i. duodecim tabularum Plin., interdicta mea Pl.

2. occ. pretorjeva odredba, razsodba, pretorjev odlok: Petr., hac lege praetorum interdicta tollentur Ci., possessio per interdictum repetita est Ci., actio est per interdictum constituta Ci., eo verbo praetores in hoc interdicto (formula za razsodbe) uti solebant Ci., interdicto cum aliquo contendere Ci.

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

interpretira|ti (-m) interpretieren; (tolmačiti) auslegen, deuten; (igrati vlogo) darstellen; podatke: auswerten
kar je mogoče interpretirati interpretierbar (različno in unterschiedlicher Weise)

intrattabile agg. ki se ne da obdelati, obravnavati; pren. neprijazen, oduren:
metallo intrattabile kovina, ki je ni mogoče obdelati
problema intrattabile problem, ki ga ni moč obravnavati
persona intrattabile neprijazna oseba

intrō -āre -āvī -ātum (pač k *interus, prim. inter, interior), naspr. exire.

I. intr.

1. vstopiti (vsto-pati), iti noter, iti v kaj, vniti (uhajati), vdreti (vdirati): cultos intravit in hortos O., in Capitolium intrare non debuisti Ci., in tabernaculum Cu., cum vix intrare posset ad praesepia Ph., ad munimenta L., intra limen Pl., intra praesidia C., in portūs O., in aedem Suet., per rimas Mart.; z dat.: saeptis et turribus Stat., ponto Sil., mediis montibus Val. Fl., caelo, casae Sil., silvis, puppi Sil.; pass.: quo intrari non potest C. kamor se ni mogoče … ; pren.: animus in corpus intravit Ci.

2. metaf. (duševno) vdreti, (vdirati), prodreti (prodirati), vglobiti (vglabljati) se, poglobiti (poglabljati): intrabo etiam magis Ci. še bolj se bom poglobil (v zadevo), intrandum est in rerum naturam Ci., quo ne imprudentia possit intrare Ci., in sensum indicis id non intrare potest Ci., in alicuius familiaritatem Ci. polno zaupanje si pridobiti, nihil potest intrare in affectus, quod in aure statim offendit Q.; occ. vstopiti (vstopati), nastopiti (nastopati), priti (prihajati): intravit per corpora somnus V., si certus intrarit dolor H., nox segnitia cum otio intravit T. —

II. trans.

1. stopiti (stopati) v (na) kaj, vniti (vhajati) v kaj: tu illud sanctissimum limen intrare (ausus es)? Ci., tot maria intravi V., saltūs i. L., theatrum, portum Cu., olearum ordinem Ci., regnum, pomoerium Ci., urbem O., cum curru urbem ac deinde regiam Cu., bifores fenestras O. (o mesecu), fumum et flammam Hirt., castra, domum N., agrum hostium, vallum, sacrarium L., Istrum, regionem Iust., curiam Suet., signum arietis Plin. (o soncu, ki vstopa v znamenje Kozla), terram per occulta foramina Sen. ph. (o zraku); pass.: intrata est superis domus una tribus O., intratae silvae L., hoste intratos muros Sil., templorum intrati postes Sil., urbem militibus intratam Sil., Gallia, Germania intrata Vell.

2. metaf. prodreti (prodirati) kam: nulla acies terram intrare potest Ci. pregledati, intrat subitus vatem deus Sil. prešine, navdahne; prim.: Phoebo iam intrata sacerdos Sil. navdahnjena, navdihnjena, navdušena; occ.
a) (o afektih) obiti (obhajati), navda(ja)ti, obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, (s)prehajati, spreleteti (spreletavati): intrat animum gloriae cupido T., pavidos intrat metus T., animos intrat pavor Cu., ubi quaesitas artis de more vetustae intravit mentes superum Sil.
b) napasti (napadati): hostem Stat.
c) prebosti (prebadati): ursos, aprum Mart.

Opomba: Star. obl. intrassis = intraveris: Pl.

inviolabile agg. nedotakljiv; neprelomljiv; neranljiv:
diritto inviolabile nedotakljiva pravica
rete inviolabile šport publ. mreža, ki je ni mogoče zatresti

ionizira|ti (-m) ionisieren
ki ga je mogoče ionizirati ionisierbar

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

ispáliti ìspālīm
1. izžgati: sunce je ispalilo svu zemlju; zemlja je od vrućine ispaljena
2. ožgati: sunce ti je ispalilo lice
3. izstreliti: ispaliti granatu, metak, rafal, pušku
4. razbeliti: ispaljenim nožem vadili su sačmu ispod kože
5. vžgati: robu ispaliti žig sužnju vžgati žig
6. ispaliti sve svijeće, sve metke narediti vse, kar je mogoče

izgubljen [ê] (-a, -o) verloren, [verlorengegangen] verloren gegangen; možnosti, dobiček ipd.: entgangen; (ki ga ni mogoče najti) unauffindbar
izgubljeni sin der verlorene Sohn
figurativno biti izgubljen geliefert sein, verloren sein
tehnika odlitek z izgubljenim modelom der Guss mit verlorener Form

izhájati (časopis) to be published (ali issued ali brought out), to come out; (posledica) to arise, to result from; to originate in; to spring up (from, out of); to ensue, to proceed from; to derive (iz from)

iz tega izhaja, da... hence it follows (ali ensues) that...
ne morem izhájati (z denarjem) I cannot make both ends meet
z njim ni mogoče izhájati there is no living (ali dealing) with him
z njo dobro izhajamo we are on good terms with her, we are getting on well with her
časopis izhaja vsak dan the paper comes out every day

izključi|ti (-m) možnosti ipd.: ausschließen; sodnika: ablehnen; (izklopiti) ausschalten, abstellen; iz šole: relegieren, von der Schule weisen; z univerze: exmatrikulieren; šport vom Platz verweisen
ni mogoče izključiti es ist nicht von der Hand zu weisen …, es ist nicht auszuschließen …

izpeljati¹ (izpéljem) izpeljevati (izvesti) ausführen, durchführen; (izvršiti) verwirklichen; rop, vlom, goljufijo: drehen, ein Ding drehen
kar je mogoče izpeljati durchführbar

izvaža|ti (-m) izvoziti

1. iz države: exportieren, ausführen
ki ga je mogoče izvažati ausführbar, exportierbar

2. rudarstvo fördern

izvoliti (izvólim) voliti wählen; erwählen, auserwählen
ponovno izvolititi im Amt bestätigen, [wiederwählen] wieder wählen
ne ponovno izvolititi im Amt nicht bestätigen, abwählen
ki ga je mogoče izvolititi wählbar

izzvati (izzôvem) izzivati herausfordern, provozieren; (povzročiti) hervorrufen, heraufbeschwören, burne reakcije, prepire, vojno: entfesseln
izzvati ugovore auf Widerspruch stoßen
izzvati prepir namerno: einen Streit vom Zaun brechen
biologija, medicina, kemija reakcije: auslösen
kar je mogoče izzvati reakcija: auslösbar

just² [džʌst] prislov
pravkar, ravno, prav; komaj, toliko da; samo, zgolj
pogovorno resnično, res; pravzaprav

just now pravkar, v tem trenutku; pred kakšnim trenutkom
just then prav tedaj
just as prav tako kot, ravno ko
just as well prav tako
just so točno, pravilno
that is just it prav to je ono
that is just like you to je čisto tebi podobno
we just managed komaj smo uspeli
the bullet just missed him toliko, da ga je strel zgrešil
just possible vendar mogoče
just for the fun of it samo za šalo
just a moment, please! samo trenutek, prosim!
just an ordinary man zgolj navaden možakar
just tell me samo povej mi
he was just too late for the train vlak mu je pred nosom ušel
just wonderful res čudovito
just how many are there? koliko jih pa pravzaprav je?

karseda adverb (kolikor mogoče) wie möglich, als möglich (veliko [soviel] so viel wie/als möglich, malo [sowenig] so wenig wie/als möglich); möglichst (hitro möglichst schnell); (kar se sploh misliti da, nadvse) denkbar (neprimeren denkbar ungeeignet, različen denkbar verschieden)

katoda samostalnik
elektrika (pozitivna elektroda) ▸ katódIz elektronov, ki izhajajo iz katode, je mogoče narediti usmerjen pramen z diodo ali triodo. ▸ A katódból kilépő elektronokból irányított sugarat lehet létrehozni diódával vagy triódával.
Povezane iztočnice: hladna katoda, oksidna katoda, vroča katoda

kitajski pridevnik
1. (o Kitajski in Kitajcih) ▸ kínaiPovezane iztočnice: kitajski juan

2. (o jeziku) ▸ kínaiPisno kitajščino razumejo vsi govorci, saj je mogoče kitajske pismenke brati v vseh narečjih. ▸ Az írott kínai nyelv minden beszélő számára érthető, mivel a kínai írásjegyek minden dialektusban olvashatók.
Najstarejša ohranjena kitajska besedila so vklesana v kost, želvovino in bron. ▸ A legrégebbi fennmaradt kínai szövegeket csontba, teknőspáncélba és bronzba vésték.
Knjiga je izšla tudi v kitajskem prevodu. ▸ A könyv kínai fordításban is megjelent.
Povezane iztočnice: kitajski jezik