Franja

oporéčen contestable, discutable; douteux

oporečna kakovost qualité ženski spol douteuse
oporečno mnenje opinion ženski spol contestable
oporečna trditev affirmation ženski spol discutablé

opprimer [ɔprime] verbe transitif zatirati (les pauvres reveže)

opprimer l'opinion zatirati, dušiti javno mnenje

opuesto pretekli deležnik od oponer

opuesto a nasproti ležeč
el parecer opuesto nasprotno mnenje
en sentido opuesto v nasprotnem smislu
al lado opuesto na nasprotni strani

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

ovréči réfuter ; pravno invalider

ovreči mnenje, sum, teorijo, trditev, ugovor réfuter une opinion, un soupçon, une théorie, une affirmation, une objection
ovreči oporoko, volitve invalider un testament, une élection

ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli

2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla

palinodia ženski spol

cantar la palinodia svoje mnenje (javno) preklicati

parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
sans parti pris nepristransko
seul parti à prendre edini izhod
parti unique enotna (edina) stranka
esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
être inscrit au parti biti vpisan v stranki
être de parti pris biti pristranski
c'est un parti pris sklenjeno je
être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
prendre un parti odločiti se
prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

per-crēb(r)ēscō -ere -crēb(r)uī (per in crēb(c)rēscere)

1. prav pogost posta(ja)ti, (povsod) razširiti (razširjati) se, raznesti (raznašati) se: opinio non modo apud populum Romanum, sed etiam apud exteras nationes omnium sermone percrebruit Ci., fama, quae de tuā voluntate percrebruit Ci. ep., percrebuerat eā tempestate pravissimus mos T., sobrinarum (sc. coniugia) diu ignorata tempore addito percrebruisse T.; z ACI: fama per orbem terrarum percrebruerat Pompeium a Caesare obsideri C., valida fama percrebruit Suet.

2. razglasiti (razglašati) se, razvedeti se, zasloveti, posta(ja)ti znan: res percrebruit Ci., cum voces percrebruissent Ci., si eius hoc tantum scelus percrebruisset Ci.; z ACI: cum hoc percrebrescit, plurimos nostros amicos inveniri Ci., percrebruit Siculos actorem suae causae quaesisse Ci., percrebruerat (splošno mnenje je bilo) antiquitus urbem nostram nisi opibus Aegypti ali sustentarique non posse Plin. iun.

personale

A) agg. oseben:
opinione personale osebno mnenje
pronomi personali jezik osebni zaimki

B) f umet.
personale, mostra personale osebna, samostojna razstava

C) m šport
personale, fallo personale osebna napaka

Č) m

1. osebnost, zunanjost, postava:
personale slanciato vitka postava

2. osebje (podjetja, ustanove)

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pesare

A) v. tr. (pres. peso)

1. tehtati

2. pren. pretehtati

B) v. intr.

1. tehtati:
il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

2. pren. imeti težo, veljavo:
un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

4. pren. groziti:
su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost

piece¹ [pi:s] samostalnik
kos, komad; del (stroja itd.); primerek (npr. a piece of advice nasvet)
določena trgovska količina (npr. bala papirja, blaga; sod vina itd.)
vojska revolver, puška, top; kovanec; (umetniško) delo, manjše literarno delo, gledališki komad, odlomek; šahovska figura
sleng ženska, deklina
pogovorno kos poti, hipec, kratek čas

all of a piece izcela, iste vrste, skladen
by the piece po kosu (prodajati)
piece by piece kos za kosom, po kosih
to break to pieces razbiti na koščke
vojska, sleng it's a piece of cake to je lahko
a bad piece of business grda stvar
a piece of news novica, vest
a piece of poetry pesem
a piece of flesh ženska
a piece of beauty lepa ženska
a piece of virtue vzor kreposti
a piece of water jezero
a piece of work delo
šaljivo a piece of goods človek
a piece of luck sreča, srečen slučaj
a dramatic piece gledališka igra
test piece vzorec
a piece of eight figura (šah, dama)
to fall to pieces razpasti
field piece top
fowling piece lovska puška (za ptiče)
to give s.o. a piece of one's mind povedati komu svoje mnenje
pogovorno to say one's piece povedati, kar ti leži na duši
to go to pieces zrušiti se (človek), izgubljati živce
in pieces razbit, v kosih
of a piece with prav tak kakor, v zvezi s čim
to pay by the piece plačati po kosu, plačati na akord
to pick (ali pull) to pieces raztrgati, skritizirati
šaljivo pick up the pieces! vstani!, poberi se!
to take to pieces razstaviti (stroj)

podélati (-am)

A) perf.

1. finire il lavoro

2. nareč. consumare

3. (predelati) trasformare, lavorare

4. (umazati z iztrebki) sporcare (defecando)

B) podélati se (-am se) perf. refl.
podelati se v hlače farsela addosso (tudi pren.)
vulg. na tvoje mnenje se podelam sul tuo parere ci caco sopra

podkrepíti (-ím) | podkrepljeváti (-újem) perf., imperf. rinforzare, rafforzare; rinvigorire, rincalare, suffragare, avvalorare, corroborare:
podkrepiti mnenje nekoga v svojo avtoriteto avvalorare l'opinione di qcn. con la propria autorità
podkrepiti očitke rincarare la dose
argument, ki podkrepi trditev un argomento che suffraga la tesi

podpréti to support; (pomagati) to assist, to aid, to help, to sustain, to favour, to give (ali to lend) assistance; (predlog) to second; (odobriti) to uphold, to countenance; (s prispevki) to contribute; (da ne pade) to hold up, to keep from falling; (s kolom) to prop up; (z zidom) to retain, to underpin; (jambor z vrvjo) to stay; (braniti) to back (up) to advocate

podpréti predlog to support (ali, kot glavni podpiratelj: to second) a motion
predlog so podprli... the proposal was supported by...
podpréti svoje mnenje to back one's opinion
podpréti se na, ob to lean on

podpréti mettre (ali apporter) un appui à quelque chose, soutenir ; (stavbo bočno) étayer (tudi figurativno) ; (vojaško) appuyer; patronner, aider, venir en aide ; (pomagati) secourir ; (denarno) subventionner

podpreti koga donner (ali prêter) la main à quelqu'un, (finančno) soutenir quelqu'un financièrement
podpreti mnenje appuyer (ali défendre) une opinion
moralno podpreti relever le moral, soutenir moralement
podpreti z nasipom terrasser
podpreti prošnjo kake osebe appuyer la demande de quelqu'un
podpreti neko stvar se faire le soutien d'une cause

pofôčkati (se) (-am (se)) perf. (refl.) pog. fregarsene, infischiarsene:
na tuje mnenje se pofočkam delle opinioni altrui me ne infischio