Franja

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

prah² moški spol (-u, ni množine) (prašek) der Staub, das Pulver, Pulver-, Trocken-, Puder- (česen v prahu Knoblauchpulver, emajlni Emailpulver, gasilni Löschpulver, jajca v prahu Eipulver, kakavov Kakaopulver, mavčev Gipspulver, kava v prahu der Pulverkaffee, mleko v prahu das Milchpulver, die Trockenmilch, sladkor v prahu Puderzucker, Staubzucker)
geografija diamantni prah (ledene iglice) der Flimmerschnee, Diamantschnee, der Diamantstaub
snežni prah der Schneestaub
stekleni prah das Glasmehl
zdrobiti v prah pulverisieren
v prahu gepulvert

práh dust; pulverized matter; powder

cvetni práh (pelod) pollen
mleko, sladkor v práhu powdered milk, caster sugar
zlati práh gold dust
oblak práhu a cloud of dust
kakšen práh! what a dust!
(p)obrisati práh to dust
dvigniti práh figurativno to kick up (ali to make, to raise) a dust
dvignil je precéj práhu figurativno he made a great stir
to je dvignilo precéj práhu it made a great stir, it created a great sensation
otresti, stresti práh s čevljev to shake the dust off one's feet
zdrobiti, zmleti v práh to powder, to pulverize, to reduce to dust (ali to powder)
práh si in v práh se boš povrnil! religija arhaično dust thou art and unto dust thou shalt return
neprepusten za práh dustproof

práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
brisati prah spolverare
otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
brisalec prahu spolveratore
kakavov prah polvere di cacao
premogovni prah polvere di carbone
jajca v prahu uova in polvere
geol. kozmični prah polvere cosmica
mleko v prahu latte in polvere
sladkor v prahu zucchero a velo
sesuti se v prah fallire
spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
ležati v prahu giacere nella polvere
dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai

práh polvo m

cvetni prah polen m
kozmični prah polvo cósmico
premogov prah polvo de carbón
sladkor (mleko) v prahu azúcar m (leche f) en polvo
pokrit s prahom cubierto de polvo
dvigniti prah levantar polvo
dvigniti mnogo prahu (fig) levantar una polvareda, causar sensación
obrisati prah limpiar (ali quitar) el polvo
zdrobiti v prah reducir a polvo, pulverizar

pràh poussière ženski spol , poudre ženski spol ; (cvetni) pollen moški spol

apno v prahu chaux ženski spol pulvérulente
premogov prah poussier moški spol, poussière de charbon, charbon moški spol pulvérisé
stekleni prah poudre de verre, verre pulvérisé
dvig, vrtinčenje prahu poudroiement moški spol
kava, mleko, sladkor v prahu café moški spol, lait moški spol, sucre moški spol en poudre
milo v prahu poudre de savon
sladkornica za sladkor v prahu poudreuse ženski spol
dvigniti prah faire (ali soulever) un nuage de poussière
zopet prah postati retourner en poussière
posuti s prahom poudrer
razpasti v prah tomber en poussière
zmleti, zdrobiti v prah mettre, réduire en poudre (ali en poussière), pulvériser
ki se da streti v prah pulvérisable

predélati predelováti to remake; to remodel, to recast; to reshape, to re-form; (napisano) to rewrite; to refashion; (surovine) to work something (into)

predélati, predelováti grodelj v jeklo to work pig iron into steel
predélati, predelováti mleko v maslo in sir to turn milk into butter and cheese, to produce butter and cheese from milk; (preštudirati) to study thoroughly, to go over
predélati, predelováti knjigo (preštudirati) predélati, predelováti to study intensively (ali pogovorno to swot up) a book
predélati, predelováti plašč ZDA to make over a coat

pregòrjeti -rīm (ijek.), pregòreti -rīm (ek.)
1. prežgati: skoči varnica te pregori dlaku
2. pregoreti: pregorjelo je drvo
3. zasmoditi: pregorjeti meso, mlijeko, mleko
4. preboleti: pregorjeti udarac sudbine, smrt drage osobe
5. odpovedati se, resignirati: pregorjeti svoju ljubav
6. krava je pregorjela se reče za kravo, ki se je po odstavitvi teleta nekaj dni ne molze in se ji mleko kot posuši

prekipéti, prekipévati surabonder, déborder ; (mleko) s'échapper, se sauver, s'enfuir

prekipevati od veselja, od zdravja déborder de joie, de santé
mleko prekipeva le lait se sauve (ali s'échappe)

présen fresh

présna hrana uncooked vegetarian food
présen kruh unleavened bread
présno maslo (mleko, voda) fresh butter (milk, water)

pris, e [pri, z] adjectif vzet, prijet, ujet; izposojen; zamrznjen

pris dans les glaces zamrznjen
pris de sommeil zaspan, utrujen
pris de vin, de boisson pijan
(d'une taille) bien pris(e) (oseba) postaven, čedne postave, lepega stasu
lait masculin pris skisano mleko

prismodíti brûler, roussir, attacher

mleko se je prismodilo le lait a attaché

pritŕgati

pritŕgati komu plačo to dock someone's pay
pritŕgati si kaj to deprive oneself of something
pritŕgati si kaj od ust to deny oneself something
on pritrguje otrokom mleko he is stingy with his children's milk

ptȉčjī -ā -ē ptičji: ptičji let: -e gnijezdo; posmatrati što iz -e perspektive = ptičjeg leta; -e mlijeko bot. ptičje mleko; ima sve, samo nema -eg mlijeka; imati ptičji mozak biti kratke pameti

ptíčji bird(-); of a bird; birdlike

ptíčje gnezdo bird's nest
ptíčji gnoj bird droppings pl
ptíčje jajce bird's egg
ptíčja jata flock of birds
ptíčja kletka (velika) aviary, (majhna) cage
ptíčji klic birdcall
ptíčja krma birdseed
ptíčji lép birdlime
ptíčje mleko (ki ga ni!) pigeon's milk
ptíčji (po)let bird flight
ptíčje petje bird song
ptíčja perspektiva bird's-eye view
ptíčje strašilo scarecrow
iti nabirat ptíčja gnezda to go bird('s) nesting

ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
ptičje gnezdo nido di uccello
ptičje petje canto degli uccelli
ptičja krma becchime
pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
ptičja kletka uccelliera
ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
anat., zool. ptičja trtica codrione
ptičji glas verso (degli uccelli)
bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
lov. ptičji lim vischio
ptičji lov uccellagione
ptičji svet avifauna
lov. ptičje lepilo pania
lov. ptičje lovišče uccellaia
bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
ptičje strašilo spaventapasseri
bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis)

razlít spilt

razlíto mleko spilt milk

raznášati (-am) | raznêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. portare a domicilio, distribuire; diffondere:
raznašati časopise, mleko (po hišah) portare a domicilio i giornali, il latte
raznašati bolezni diffondere malattie

2. (razglašati, razglasiti) divulgare, diffondere (notizie)

3. far scoppiare; impers. scoppiare, esplodere; schiattare:
vino je razneslo sod il vino ha fatto scoppiare la botte
razneslo ga bo od jeze scoppierà dalla rabbia

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

recién pred kratkim, nedavno, novo; ameriška španščina nenadno, nepričakovano; ameriška španščina šele

los recién casados novoporočenca
nieve recién caída sveže zapadel sneg
pan recién hecho (ali cocido) sveže pečen kruh
el recién nacido novorojenček; (fig) novopečenec
recién ordeñado pravkar pomolzen (mleko)
la recién parida otročnica
el recién venido novoprišlec
¡recién pintado! sveže pleskano!
recién empezaba (Am) on je šele začenjal
recién cuando (Am) prav ko
¿recién ahora vienes? (Am) šele zdaj prihajaš?
¡recién puede mirar V.! (Am) kar poglejte!