Franja

egéjski egeo

Egejsko morje Egeo m

egēo agg. geogr. egejski:
Mare Egeo Egejsko morje

Egeo

Mar Egeo Egejsko morje

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

embarcation [ɑ̃barkasjɔ̃] féminin čoln; ladjica

mettre les embarcations à la mer spustiti čolne v morje

émouvoir* [emuvwar] verbe transitif ganiti; vznemiriti; vieilli premakniti, premikati

s'émouvoir razburiti se, vznemiriti se, postati nemiren; biti pretresen
sans s'émouvoir čisto mirno, hladnokrvno
émouvoir la bile à quelqu'un razkačiti koga
émouvoir quelqu'un de compassion zbuditi sočutje pri kom
la mer s'émeut morje je nemirno

empiéter [ɑ̃pjete] verbe intransitif posegati (v tuje pravice); protipravno si (pri)lastiti tuje imetje; kratiti (sur quelque chose kaj)

empiéter sur les droits de quelqu'un posegati v, lastiti si pravice kake osebe
empiéter sur le terrain de quelqu'un priorati si tujo zemljo
empiéter sur la liberté de quelqu'un kratiti komu svobodo
la mer empiète sur la côte morje si prisvaja obalo

envisager [ɑ̃vizaže] verbe transitif gledati v obraz, motriti; smatrati (comme kot); upoštevati, vzeti v obzir; nameravati, načrtovati

envisager le pire računati z najhujšim
envisager toutes les conséquences pomisliti na vse posledice
j'envisage des vacances au bord de la mer za počitnice nameravam iti na morje
comment envisages-tu ce problème? kako gledaš na ta problem?

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.

eritréjski Eritrean

Eritrejso morje Red Sea

étinceler [etɛ̃sle] verbe intransitif iskriti se, bleščati se, blesteti, lesketati se, žareti

él kresati iskre
la mer étincelle au soleil morje se blešči v soncu
étinceler d'esprit iskriti se od duhovitosti

Etrūria -ae, f Etrurija, italska dežela (zdaj Toskana): Varr., Ci., N., V., T. idr.; met. = Etruščani (preb.): Etruriae animos (srce) reconciliare L. Od tod adj. Etrūscus 3 etrurski, etruščanski: Varr., Suet., Gell., disciplina Ci. ep., Plin., chartae Ci., litus H., Mel., mare H., L. Tirensko morje, Etrusca Porsenae manus H., bellum L. z Etruščani, gens O., aurum Iuv., zlat etruščanski amulet; subst. Etrūscī -ōrum, m Etruščani: Ci., L., T., Iust., Fl.

Eule, die, (-, -en) Tierkunde sova; Falter: sovka; Tonpfeife: glinena piščalka; eine alte Eule stara coprnica; Eulen nach Athen tragen nositi vodo v morje

euxīnus 3 (gr. εὔξεινος) gostoljuben, ime Črnega morja, ki se je prej imenovalo Pontus Axenus (Ἄξε[ι]νος πόντος) = Negostoljubno morje, ko pa so Miletčani ustanovili na njegovih obalah mnogo naselbin, je dobilo ime εὔξεινος: Amm., in Euxino ponto Ci. na Črnem morju, Euxinus Pontus O. ali Pontus Euxinus Plin., abs. Euxīnus -ī, m (sc. Pontus) O.; tudi: mare Euxinum, aequor O. in met.: aquae, undae, fretum, litus, vada O.

ēvehō -ere -vexī -vectum

1. ven peljati, peljati iz česa, izpeljati, izvoziti, (s poti) spraviti, odpraviti: evehere stercus Ca., merces Varr., omnia ex fanis plaustris (na vozovih) evecta esse Ci., ex planis locis haud facile evehebant aquas L. niso mogli zlahka odpraviti; pren.: tranquillitas maris classes in altum evexit L.; occ. gor odvesti, vznesti (vznašati), (po)vzdigniti, poviš(ev)ati (v act. večinoma pren.): quos … evexit ad aethera virtus V., sunt quos … palma nobilis … evehit ad deos H., evectus ad auras O., urbem ad tantum fastigium evehere Cu., in caelum quos evehit optima … via Iuv., ad sidera cantu evecta (Mantua) Sil., evehere aliquem in tertium consulatum Vell., aliquem ad consulatum T., aliquem tantis honoribus, ut … Eutr., militiae gradu evectus Prud.

2. med.: evehi in (redko) refl.: se evehere ven se (od)peljati, ven (od)jadrati, ven (od)pluti, ven odriniti, ven (od)jezditi: evehi … in altum, ad portum, in salum nave L., ea (navis) … libero impetu evecta in aliud quinqueremis latus Cu., e nocte … evectus Suet., ad regem … ratibus evecti Iust., extra aciem equo evectus L. zajezdivši, equis calcaria iubet subdere et … in hostem evehi Cu. planiti, evehi equites … iubet T., longius evectus T., se incaute evexit L. se je zagnal; pren.: lumen evehitur ad mare Cu. se vali proti morju, odteka v morje. Od kod? z abl.: Aegeo mari evecti L.; s praep. (pren.): e Piraeo eloquentia evecta est Ci. je izšla.

3. occ. med.
a) trans. čez (nad) kaj (čim), mimo česa peljati (voziti) se, jadrati: tum insulam evecti applicant classem Cu. jadrajo mimo otoka in potem pristanejo, evectus os eius amnis Cu. ko je imel ustje … za seboj; pren. prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: tua … evecta est pagina gyros Pr., fama eius evecta insulas T. njegova slava se je raznesla po otokih, opes privatum modum evectae T., medium evecti certamine campum Sil.; (v govoru) zaiti od teme: evehi inconsultius L., longius (predaleč) Q.; prim.: spe vana evectus L. zanesen od … upanja.
b) gor se (od)peljati (voziti), gor (od)jezditi: in collem Esquiliarum carpento evehi L., equo evectus L.; pren.: mox acta per auras evehor O. se vzpnem.

exasperō -āre -āvī -ātum

I.

1. medic. docela hrapavo, hripavo, prisadno storiti, v pass. ohrapeti, ohripeti: cutem, oculum, palpebras Cels., fauces Cels., Plin. iun., rasae fauces vocem exasperant Q., faucium vitio exasperatur vox Q., arteria exasperata Plin. ohriplo grlo.

2. tla hrapava narediti (delati): moles frequentibus exasperata saxis Sen. rh., frontem regionis silvae exasperant Mel.; occ. z reliefom (o)krasiti: innumeris aegida signis exasperare Cl.

— II. pren.

1. morje vzburka(va)ti, razburka(va)ti: Amm., exasperato fluctibus mari L. ob nemirnem (valovitem) morju, fretum … saeva ventorum rabies motis exasperat undis O., auster, qui Siculum pelagus exasperet Sen. ph.

2. narediti kaj rezko, trpko: (vinum) … acore exasperatur Macr.; pren.: exasperare amicitiae dulcedinem Aug.

3.
a) podivjačiti, le v pass. = podivjati, osuroveti: tot malis durati exasperatique L.
b) razdražiti (razdraževati), ogorčiti (ogorčevati), razsrditi (razsrjevati): animum, Ligures L., (Clito) nihil remittente magis exasperabatur Cu., exasperare maiorem partem civitatis Val. Max., canes Ap.
c) α) (po)slabšati medic.: morbum Cels., tussim Plin., luctando ulcera sanescentia exasperantur Cels. β) opisujoč v nič devati, hudo opiso(ov)ati: rem Q., facinus Ap.

— III. hrapavost odvzeti čemu = (o)brusiti kaj: saxo exasperare ensem Sil.

exigō -ere -ēgī -āctum (ex in agere)

I.

1. izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), spoditi: exigere omnes foras Pl., uxorem Pl., Ter., Suet., odsloviti, zavreči, hiberno tempore non prius pastum (na pašo) exigere, quam pruina evanuit Varr., Tarquinius exactus est Ci., post reges exactos Ci., exactos tyrannos … bibit aure vulgus H., hoc initium fuit exactorum N., lupos fames exegit V. je ven pognala, exactus furiis suis O., exigere elephantos ultra aciem Cu. Od kod? z abl.: indigne exigor patriā innocens Naev. fr., campo exiguntur quadrigae L., eum domo exegerunt L.; s praep.: virum ab se Pl., capellas a grege Varr., reges ex civitate Ci., hostem e campo L., cervam e montibus L., e stratis corpus Stat. vskočiti s … Pren.: labore lassitudo est exigunda ex corpore Pl., vestimentis exigere frigus atque horrorem Lucr., exigere curas H., non vis exiget otium H., ne bo pregnala (motila) miru, agrorum exigere fructūs L. izvažati, merces Col. prodajati, aliquem vitā exigere Sen. ph. usmrtiti; pesn.: Hebrus exigit aquas O. izliva svoje vodovje v morje.

2. occ.
a) igralca ali igro žvižgaje ali cepetaje z odra pregnati, izžvižgati, izcepetati, v pass. tudi = propasti: spectandae an exigendae sint vobis prius Ter., partim sum earum exactus Ter.
b) (o rastlinah) pognati (poganjati): radices Cels., latum folium, duplices uvas, brevem materiam Col.
c) (kako orožje) pognati (poriniti) v kaj, skozi kaj, zamahniti s čim v kaj, prebosti kaj: ensem per costas, ensem per medium iuvenem V., ferrum per ilia V., O., ferrum per viscera Lucan., gladium per viscera Fl., exactus viribus (s silo) ensis O., exigere tela in aliquem Sen. ph., manum Q., illum exigit hasta Val. Fl.; pren. (pri)siliti k čemu: exigi in poenas Stat.

II.

1. izterjati, poterjati, pobirati, preje(ma)ti, s silo nabaviti (nabavljati), zahtevati: frumentum, numerum tritici, nomina sua, nummos, pecunias a civitatibus pro frumento, quaternos denarios in singulas vini amphoras portorii nomine, vectigalia Ci., tributa Ci. ep., in nautis remigibusque exigendis Ci. pri nasilnem odvzemu, exigere acerbissime pecunias imperatas, obsides ab Apolloniatibus, equitum peditumque certum numerum a civitatibus C., aes H., vigilias vicatim L., talenta Cu.; z dvojnim acc.: unum quemque iuxta vires exegit tam argentum quam aurum Vulg.; v pass. z acc. rei: exigor portorium Caecil. fr. carina se zahteva od mene, sese pecunias maximas exactos esse Q. Metell. Num. ap. Gell.

2. occ. zahtevati, da se kaj pogodbi primerno opravi, od tod
a) (uradno o cenzorjih) nadzorovati: sarta tecta L. stavbno stanje (poslopij), viam tensarum Ci., aedes privatas velut publicum opus L., opus Col.; pesn.: ipsa, quod hae faciunt, opus exigit O.
b) meriti, izmeriti, odmeriti, premeriti (premerjati), umeriti (umerjati), preteht(ov)ati, preisk(ov)ati: ad perpendiculum columnas Ci., aliquid mensurā, materiam ad regulam et libellam Plin., pondus margaritarum suā manu Suet.; pren. meriti, preteht(ov)ati, presoditi (presojati): ad summam veritatem legitimum ius Caelius in Ci. ep., nolite ad (po z loc.) vestra instituta exigere ea, quae Lacedaemone fiunt L., exigere opus ad vires suas, humanos ritus ad caelestia O.

3. pren.
a) zahtevati, siliti k čemu: a teste veritatem exigunt Ci. zahtevajo, exspectabo ea, quae polliceris, neque exigam Ci., exigere promissum ab aliquo, a se mercedem caritatis suae Ci., duplices ab aliquo mercedes Q., officia a suis, a singulis ius iurandum Cu., rationem Val. Max., Sen. ph. idr., ab aliquo rationem alienae culpae Sen. rh., disciplinam severissime Suet.; o kazni (ki se je sprva le plačevala, in sicer z živino ali denarjem): antiquo memores de vulnere poenas exigit alma Venus O. Venera zahteva nespravljivo kazen za … = kaznuje za … , tako tudi: exigere a violatoribus gravia piacula L. hudo jih kaznovati, supplicium de aliquo Fl. kazen izvršiti na kom, ab aliquo exigere ultionem necati infantis Iust. maščevati se komu zaradi … ; pesn. z dat.: huic poenam exigit ira deae O. ga kaznuje, exigerem nostrae qualia damna notae? O. V pass. z acc. rei: intellegeres, quod multo minora exigaris ab eo Vulg. da te dokaj manj kaznuje, ferus sacrae viae vastator poenas exactus est vastationis suae Cass. je bil kaznovan za … , je pretrpel kazen za … — Skladi (glag. v pomenu zahtevati): s finalnim stavkom: hanc a te operam exigo, ut me audias Ci., si tamen, ut referam breviter mala iuncta pudori, exigis O., ille haud amplius, quam ut duo ex tribus filiis secum militarent, exegit Cu., cum exigis a quoquam, ne peieret Iuv., nihil … a comitibus exegerat quam ne potestas cuiquam capitis sui fieret Suet.; z ACI: Suet., Paul. (Dig.); v pass. z NCI: ubi exigitur argentarius rationes edere Ulp. (Dig.); o stvareh, večinoma abs.: ubi res vigiliam exigeret Vell. ko bi bilo treba budnosti, prout res exigit Plin. nanese, si ita res familiaris (gospodarstvo) exigat T., si quid res exigeret Vell.
b) occ. povprašujoč zvedeti, izvedeti, izprašati kaj: facta alicuius O., exacta refero V. kar sem izvedel, rei causam exigere Cu., exactum et a Titidio Labeone, … cur … ultionem legis omisisset T.; prim.: rationem saporum exigere H. proučiti.

III.

1. (do konca) dognati, dovršiti, izvršiti, (do)končati: exegi monumentum H., exacta carmina H., iamque opus exegi, quod … O., his demum exactis V., exactus tenui pumice versus eat Pr. skrbno opiljen, suo cultu ad magnificentiam exacto Cu., commentarii ita exacti Q.

2. mimo česa iti, mimo česa priti, kaj preiti, prehoditi (prehajati), prevoziti (prevažati), za seboj pustiti (puščati) kaj: cum primus equis exegit anhelis Phoebus Athon Val. Fl., exigere hibernum mare Plin.

3. pren.
a) (dobe) preteči (pretekati), dokončati: mediam dies exegerat horam O., Iuppiter … spatiis exegit quattuor annum O. je leto v štiri dobe dokončal, Phoebe, qui aestivos spatiosius exigis ignes Pr. = ki delaš dolge poletne dneve; v pass. = izteči se, poteči, preteči, miniti: tertiā vigiliā exacta, temporibus exactis Ci., aestas prope exacta erat C., ante exactam hiemem C. pred koncem zime, iam aestatem exactam esse S., aestatibus tribus exactis V. po preteku treh poletij, annuus exactis completur mensibus orbis V., dies exactus erat O.; occ. prebiti, preživeti: aerumnam Pl. prestajati, malam aetatem Pl., exactā aetate mori Ci. v visoki starosti, zelo prileten, exacta sua aetate S. ko se je bližal smrti, exigere aevum Lucr., V., O., vitam Ca. fr., Luc. fr., Ter., S., Vitr., Val. Max., Petr., Sen. ph., ut tecum annos exigat omnīs V., exacto tempore vita cedat H., eodem anno Q. Fabius Maximus moritur exactae aetatis L., ali exacta aetate feminae T. v visoki starosti, exigere senectutem Val. Max., noctem Petr., triginta dies in exspectatione mortis Sen. ph., diem supremum noctemque T., exacto per scelera die T., exigere ullum tempus iucundius Plin. iun., exactā pueritiā Iust.
b) določiti (določati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), posvetovati se, dogovoriti (dogovarjati) se glede česa, pogajati se za kaj, preudarjati kaj, premišljati kaj: non satis exactum, quid agam Ci., ali nec satis exactum est, corpus an umbra forem O. še ni določeno (dognano, gotovo), non habet exactum, quid agat O. ne ve natančno, de his rebus ut exigeret cum eo Plancius in Ci. ep., tempus secum ipsa modumque (moriendi) exigit V., talia exigentīs … hostes oppressere L. sklepajoče, talia secum exigere O., quo (die) de his coram exigere possimus Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. exāctus 3, adv. -ē, dovršen = natančen, točen, določen, popoln, skrben: difficile est, quot ceciderint, exacto numero affirmare L., exacta fides O., acies falcis Plin., frugalitas Sen. ph., cura exactior Suet., nil exactius … est Mart., exactissimus cultus caerimoniarum Val. Max., exactissimum ingenium Sen. rh., vir exactissimus Plin. iun., exactissima diligentia Front., exacte perorare Sid., exactius disserere Gell., exactissime pascere Sid.; z gen. (v čem): morum fabraene exactior artis O.

exstruō (extruō) -ere -strūxī -strūctum

1. skladati, zložiti (zlagati): tantos acervos corporum Ci., magnum acervum librorum Ci. ep., exstructus rogus Ci., aliena rogorum insuper extructa Lucr., exstructis rogis O., exstruere stramenta in acervum Col.

2. occ.
a) nagrmaditi, nakopičiti (nakopičevati): omnem eam materiam pro vallo exstruebat C., exstructis in altum divitiis potietur heres H., exstruere montes ad sidera summa O., solas divitias Petr.
b) obložiti (oblagati): extructae mensae Ci. jedi polne, extructa mensa multā carne subrancidā Ci., mensae conquisitissimis epulis exstruebantur Ci., mensae exstructae dapibus O.; pesn.: exstruat lignis focum H., exstructa canistra H. zvrhano polni.

3. postaviti, (z)graditi, (se)zidati, napraviti: Plin., Suet., aedificium in alieno, molem, monumentum Ci., sepulcrum Ci., H., turres, tumulos, aggerem C., cum satis alti muri exstructi viderentur N., exstruere urbem, toros V., consessus exstructus V. vzvišen sedež, tapetibus altis exstructus V. ležeč visoko na preprogah, ex(s)truere theatrum T., Plin. iun.; ret.: aream sibi sumpsit, in qua civitatem extrueret arbitratu suo Ci. bi ustanovil, divitias profundere in exstruendo mari S. zagrajajoč morje (= gradeč prelepe stavbe na preperelih morskih klečah).

4. pren.
a) exstrue animo altitudinem … virtutum Ci. osnuj si v duhu … , deus exstruit alia, alia submittit Sen. ph. tega povzdigne, drugega strmoglavi.
b) α) exstructa disciplina Ci., verba ad poëticum quendam numerum exstructa Corn. nakopičene, facilius poëma exstrui posse quam controversiam Petr. se da zložiti. β) z besedami poudariti in povečati: crimen unum multis … vocibus Gell. — Adj. pt. pf. exstrūctus 3 visoko zgrajen: illa species … amoenissima et exstructissima Ap.

fair² [fɛə] prislov
naravnost; jasno; pošteno; pravilno; vljudno; nežno

to bespeak s.o. fair dobro o kom govoriti
to promise (ali bid) fair dobro kazati
to copy fair na čisto prepisati
the sea runs fair morje je mirno
for fair zagotovo, nesporno
to keep (ali stand) fair with s.o. dobro se s kom razumeti
to write out fair na čisto prepisati
to strike fair in the face udariti naravnost v obraz
to speak s.o. fair vljudno s kom govoriti
fair and softly počasi, tiho
the wind sits fair veter je ugoden

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!