Franja

Zadetki iskanja

  • shaky [šéiki] pridevnik (shakily prislov)
    tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokan

    shaky courage majav, omahljiv, nezanesljiv pogum
    a shaky firm nezanesljiva, netrdna firma
    a shaky hand tresoča se roka
    he is shaky in French on je šibak v francoščini
    shaky on one's pins sleng netrden, nesiguren na nogah
    to feel shaky ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
    my memory is shaky moj spomin ni zanesljiv
  • she [ši:]

    1. zaimek
    ona

    she who tista, ki

    2. samostalnik (množina shes, she's)
    ženska, žensko bitje; žival ženskega spola, samica

    3. pridevnik
    (v zloženkah) ženski (zlasti o živalih)

    the only she I admire edina ženska, ki jo občudujem
    is the child a he or a she? je otrok deček ali deklica?
    a litter of 2 hes and 3 shes skot dveh samčkov in treh samičk
    I like my new car, she is so smart všeč mi je moj novi avto, je tako ličen
    she-wolf volkulja
    she-bear medvedka
    she-devil vražja ženska, vrag v ženski podobi
    she-dragon figurativno hišni zmaj
    she-king slabšalno babji kralj
    she-relatives žensko sorodstvo
  • sin moški spol (-a, -ova, -ovi)

    1. der Sohn, naslednik: der Stammhalter; -sohn (delavca Arbeitersohn, kmečki Bauernsohn, kraljevi Königssohn)
    figurativno slavni sin našega mesta der berühmte Sohn unserer Stadt
    figurativno sin puščave der Sohn der Wüste, Wüstensohn
    sin svojega časa der Sohn seiner Zeit

    2. biblično:
    izgubljeni sin der verlorene Sohn
    Božji sin Gottessohn, der Sohn Gottes
    Sin človekov Menschensohn
    religija sin moj! mein Sohn!

    3. psovka:
    pasji sin der Hundesohn, Hurensohn
    |
    kakršen oče, takšen sin wie der Vater, so der Sohn
  • sinus2 -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

    I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin.

    II. occ.

    1.
    a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
    b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
    c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

    2.
    a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
    b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
    c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat.

    III. metaf.

    1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

    2. occ.
    a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
    b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
    c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.
  • sir(r)ee [sərí:] samostalnik ameriško, pogovorno = sir

    no, sir(r)ee! ne, dragi moj!, ne, prijateljček!
  • slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

    slabó hranjen undernourished
    slabó mi je I feel sick
    z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
    slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
    on je slabó plačan he is underpaid
    posli gredó slabó business is bad
    slabó govoriti o kom to speak ill of someone
    slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
    slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
    slabó se počutim I feel unwell
    slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
    on slabó sliši he is hard of hearing
    ona slabó vidi she has poor sight
    moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
    slabó se obnášati, se vesti to behave badly
    slabó ravnati s kom to ill-treat someone
  • sladkosneden pridevnik
    1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
    Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
    Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
    Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
    Sopomenke: sladkosned

    2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
    Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.
  • sleep in neprehodni glagol
    spati v hiši; (večinoma pasivno) spati v

    the bad has been slept in by my son v postelji je spal moj sin
  • slíšati to hear

    dobro slíšati to hear well
    napačno slíšati to hear amiss
    slučajno slíšati to overhear
    slíšati govoriti to hear say
    slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
    on ne sliši dobro he is hard of hearing
    moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
    vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
    slišal sem jo peti I heard her sing
    ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
    o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
    slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
    to (takó) sem slišal so I (have) heard
    slišal sem to praviti I have heard it said
    slíšati obe strani to hear both sides
    od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
    ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
    to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
    ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
    s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
    komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
    bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
    hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear
  • slivov pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
    slivov kompot ▸ szilvakompót
    slivova marmelada ▸ szilvalekvár
    slivov cmok ▸ szilvás gombóc
    slivovo žganje ▸ szilvapálinka
    slivova pita ▸ szilvás pite

    2. (o drevesu) ▸ szilva-
    slivovo drevo ▸ szilvafa
    slivov les ▸ szilvafa
    slivova veja ▸ szilvaág

    3. (o plodu) ▸ szilva-
    slivova koščica ▸ szilvamag

    4. (o barvi) ▸ szilva-
    slivova barva ▸ szilvaszín
    Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.
    slivov odtenek ▸ szilvaárnyalat
  • sole2 [sóul] pridevnik
    sam, edini, izključni
    zastarelo (čisto) sam
    pravno neomožena, samska
    poetično, arhaično osamljen, sam

    sole agency edina, izključna agencija
    sole trade monopol
    feme sole pravno neporočena (samska) ženska
    my sole object moj edini cilj
    the sole heir edini, univerzalni dedič
  • soródnik relative, relation

    bližnji (daljni) soródnik near (distant) relative; (krvni) kinsman
    najbližnji soródnik next-of-kin
    njegov najbližnji soródnik his nearest relative
    on je moj bližnji soródnik he is a near relative of mine
    krvni soródniki blood relations pl
    soródnik po moževi (ženini) strani in-law, pl in-laws, relative by marriage
    prijatelji in soródniki kith and kin
    on je bližnji soródnik moje žene he is a near relation of my wife's
  • sósed neighbour

    brez sósedov neighbourless
    najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
    sósedje pl neighbourhood
    prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
    moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
    moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
    delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way
  • soul [sóul] samostalnik
    duša; psiha; duševnost; duh
    figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
    energija, moč

    by my soul pri moji duši! pri moji veri!
    in my soul of souls v globini moje duše
    upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
    All Souls' Day cerkev vernih duš dan
    cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
    my good soul moj dragi
    the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
    immortality of soul neumrljivost duše
    the life and soul of duša (in srcé) (česa)
    the poor little soul revček
    a simple soul preprost, skromen človek
    he is a good old soul on je dobra duša
    he is the soul of honour on je poosebljena čast
    to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
    do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
    to keep body and soul together ostati pri življenju
    he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
    he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
    I do not see a single soul žive duše ne vidim
  • souvenir [suvnir] masculin spomin; spominek

    en souvenir de v spomin na
    je n'en ai pas le souvenir ne spominjam se tega
    souvenir de Paris pozdrav iz Pariza
    souvenir visuel spominska slika
    mon bon souvenir à votre père lep pozdrav vašemu očetu
    veuillez me rappeler au bon souvenir de vos parents! lepe pozdrave vašim staršem!
    boutique féminin de souvenirs trgovina s spominki
    écrire ses souvenirs (na)pisati svoje spomine
    évoquer le souvenir de quelqu'un obuditi spomin na koga
    garder ceci en souvenir (de moi)! obdržite to v spomin name!
    mes blessures sont des souvenirs de ma chute en montagne moje rane so spomin na moj padec v gorah
    garder, conserver un excellent souvenir de quelqu'un ohraniti koga v najlepšem spominu
    perdre le souvenir de quelque chose ne se več česa spominjati
    raconter des souvenirs de guerre, de captivité, de jeunesse pripovedovati spomine iz vojne, ujetništva, mladosti
  • span2 [spæn] prehodni glagol
    premostiti, spojiti z lokom, povezati oba brega (reke), obokati, zajeti, obseči; meriti na pedi
    navtika zategniti, stisniti (kaj) z vrvmi; prepreči
    neprehodni glagol
    raztezati se, razpenjati se (prek reke itd.)

    to span a river with a bridge premostiti (zgraditi most čez) reko
    my memory spans only the last ten years moj spomin sega le 10 let nazaj
  • speak* [spi:k]

    1. neprehodni glagol
    govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
    izraziti se
    glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
    navtika signalizirati, dati znak
    britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

    2. prehodni glagol
    (iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
    navtika poklicati (ladjo)

    generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
    plainly speaking odkrito povedano
    roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
    so to speak tako rekoč
    not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
    nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
    to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
    to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
    to speak like a book govoriti kot knjiga
    to speak without book navesti dejstva po spominu
    to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
    to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
    to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
    to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
    his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
    my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
    to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
    fame speaks him honest on je na dobrem glasu
    to speak fair dostojno govoriti
    to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
    that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
    to speak French govoriti francoski
    I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
    to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
    this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
    this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
    to speak one's mind povedati svoje mnenje
    I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
    to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
    this portrait speaks ta portret je kot živ
    to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
    to speak plain and to the purpose jasno govoriti
    to speak sense pametno govoriti
    you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
    to speak to govoriti komu, potrditi kaj
    these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
    things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
    that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
    to speak the truth govoriti resnico
    I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
    to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
    this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
    to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
    to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
    that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
    to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
    to speak words of praise izreči pohvalne besede
    who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
  • special1 [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
    (prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

    on special days ob določenih dnevih
    special bargain trgovina posebna ponudba
    special branch strokovno področje
    by special comand (of) na izrecen ukaz
    a special case poseben primer
    special constable pomožen policist
    special correspondent posebni dopisnik
    special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
    special dividend ekstra dividenda, bonus
    special edition posebna izdaja
    my special friend moj najljubši prijatelj
    special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
    on special occasions ob posebnih prilikah
    special partner ekonomija komanditist
    special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
    special power izredno pooblastilo
    special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
    special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
    special train poseben vlak
    special trouble izredno prizadevanje
    special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
    his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
    he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
    do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?
  • spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

    dober spomín retentive (ali tenacious) memory
    po spomínu by (ali from) memory
    v spomín na in memory of, in remembrance of
    v spomínu sedaj živečih within living memory
    spomenik njemu v spomín a monument to his memory
    spomína vreden memorable
    prijetni spomíni pleasant recollections pl
    spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
    imeti dober spomín to have a good memory
    imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
    imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
    imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
    imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
    obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
    obujati spomíne to recall memories
    objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
    poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
    ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
    moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
    to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
    če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
    vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
    vtisniti si v spomín to commit to memory
    živeti od spomínov to live on one's reminiscences
  • spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

    spomini pl memorias f pl
    po spominu de memoria
    v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
    spomin na preteklost evocación f del pasado
    vtisnjen v spomin impreso en la memoria
    slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
    imeti slab spomin ser flaco de memoria
    moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
    spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
    krajevni spomin memoria f local
    popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
    imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
    imeti kratek spomin ser corto de memoria
    izbrisati iz spomina borrar de la memoria
    imeti v spominu tener en memoria
    izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
    obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
    ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
    imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
    poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
    poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
    slaviti spomin conmemorar
    uiti iz spomina borrarse de la memoria
    ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
    če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel