Franja

fíga higo m

posušena figa higo paso; higo seco
ni fige vredno no vale un higo
biti figa mož faltar a la palabra
to mi je figo mar (fam) (a mí) me importa un higo; no se me da un higo
držati fige za koga (fig) cruzar los dedos para alg
pokazati figo komu dar la higa a alg

figura ženski spol figura, postava; slika; obraz; simbol, (gledališka) vloga; gizdalin(ka)

figura de bulto kip; doprsni kip (iz marmorja)
figura decorativa statist, nem igralec
figura de nieve snežak, sneženi mož

fleur [flœr] féminin cvet, cvetlica; pluriel cvetje; plesen (na vinu), oprh (na sadju); figuré razcvet, izbranost, familier devištvo

fleur de farine cvetna najfinejša moka
fleur de la jeunesse cvet mladosti, mladine
fleur de soufre žvepleni cvet
la petite fleur bleue sentimentalnost
il est très fleur bleue on je zelo sentimentalen
fleur des pois (familier) eleganten mož
fleurs pluriel blanches (médecine) beli tok
à la fleur de l'âge v najlepših letih
(familier) comme une fleur z lahkoto, brez težav
il est arrivé le premier, comme une fleur z lahkoto je prišel prvi
à fleur de terre v isti višini z zemljo, na površini
il a les yeux à fleur de tête (on) ima skoraj izbuljene oči
être en fleur biti v cvetju, cveteti
couvrir quelqu'un de fleurs, jeter des fleurs à quelqu'un (figuré) obsuti koga s pohvalami, s komplimenti
faire une fleur à quelqu'un komu napraviti koristno uslugo, ne da bi zanjo zahtevali protiuslugo

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

fūnārius 3 (fūnis) ob vrvi („vožincu“) hodeč: equus f. Isid. pripreženec (prim. funalis equus, gl. fūnālis). — Kot nom. propr. Fūnārius -iī, m Funarij, „Vrvar“, priimek Gracijana, očeta cesarja Valerijana, ker mu pet mož ni moglo izviti vrvi iz rok: Aur., Amm.

für za (zahlen für etwas plačati za, arbeiten für jemanden delati za koga, das ist für mich to je za mene, für 4 Personen/Wochen za štiri osebe/tedne, für sich za sebe, zase, für Kopfschmerzen za glavobol, für sein Alter: za svojo starost); kot (es für gegeben betrachten: kot dano, für besser kot boljše); po (bekannt für poznan po); Tag für Tag dan za dnem; Jahr für Jahr leto za letom; Mann für Mann , mož za možem; Stück für Stück kos za kosom; ich für meine Person kar se mene tiče; für sich za sebe, zase, pri sebi; für sich leben živeti sam zase; an und für sich pravzaprav; was für ein kakšen; was für welche kakšni

futur, e [fütür] adjectif prihodnji, bodoč; masculin prihodnost, bodočnost; grammaire prihodnji čas, prihodnjik; masculin, féminin zaročenec, -nka

les futurs zaročenca, bodoča mož in žena
l'attente du futur pričakovanje bodočnosti
ofrrir des fleurs à la future dati cvetje zaročenki
le futur ministre bodoči minister

galaksija samostalnik
1. (nebesno telo) ▸ galaxisGradili so vse večje teleskope, s katerimi pa so preučevali predvsem šibke zvezde in oddaljene galaksije. ▸ Egyre nagyobb távcsöveket építettek, de ezeket elsősorban halvány csillagok és távoli galaxisok tanulmányozására használták.
Povezane iztočnice: eliptična galaksija

2. izraža poudarek (velika skupina) ▸ univerzum, galaxis
To je bilo obdobje ameriške zgodovine, v katerem je obstajala galaksija mož, ki so z govorniškimi sposobnostmi pritegovali množice. ▸ Ez volt az amerikai történelemnek az a korszaka, amikor egy univerzumra való olyan férfi volt, aki szónoki képességeivel tömegeket vonzott.
Ta kraj je pravcata galaksija gozdnih ptic in plenilcev, ki jih preganjajo. ▸ Ez a hely valódi univerzuma az erdei madaraknak és az őket üldöző ragadozóknak.

Galliō -ōnis, m Galion, rim. priimek. Poseb.

1. L. Iunius Gallio Lucij Junij Galion, rim. retor, prijatelj Ovidija in Aneja Seneke starejšega: SEN. RH., Q., T.

2. njegov posinovljenec L. Annaeus Iun. Gallio LUC. Anej Jun. Gal., najstarejši sin Aneja Seneke starejšega, torej brat filozofa Seneke, izvrsten govornik, prokonzul v Ahaji, mož krotkega in blagega značaja; kljub temu ga je ces. Neron dal l. 65 po Kr. usmrtiti: SEN. PH., PLIN., T., VULG.

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gózden (-dna -o) adj. di, nel bosco; dei boschi; silvicolo, silvestre, forestale; boschivo, boschereccio; knjiž. silvano:
gozdne površine superfici boschive
gozdni sadeži frutti di bosco, boscherecci
gozdni škodljivci parassiti delle piante forestali
gozdna rastlina, žival pianta silvicola, animale silvicolo
gozdna vegetacija vegetazione boschiva
gozdni čuvaj, delavec guardaboschi, boscaiolo
gozdno gospodarstvo economia forestale
gozdno podjetje azienda forestale
gozdna meja limite della foresta
gozdna drevesnica vivaio (di piante forestali)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mitol. gozdna nimfa ninfa dei boschi, driade
bot. divji gozdni koren angelica (Angelica silvestris)
bot. gozdna kresnica spirea (Spirea)
čeb. gozdni med miele di bosco
etn. gozdni mož orco
zool. gozdna miš topo selvatico (Apodemus silvaticus)
zool. gozdni jereb francolino di monte, roncaso (Tetrastes bonasia)
zool. gozdni lazar arionide, lumacone (Arionida)
zool. gozdni pes speoto (Speothos venaticus)

grande

A) agg.

1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik

2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je

3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec

5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika

B) m (tudi f)

1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si

3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand

4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

gvȍzden -a -o železen: -a ruda, volja; -o doba; -i čovjek mitol. bajesl. bitje železni mož: Gvozdena vrata Đerdap

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

hecho moški spol dejanje, dejstvo, okoliščina; (sporna) zadeva

hecho consumado gotovo dejstvo, fakt
hombre de hecho mož dejanj
el mal hecho zlo dejanje, hudodelstvo, zločin
a hecho takoj, v celem
de hecho dejansko, resnično; samovoljno
de hecho pensado namerno, premišljeno
de hecho y de derecho dejansko in pravno
es un hecho to se ne da nič več spremeniti

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.

Herm-aphrodītus -ī, m (Ἑρμαφρόδιτος iz Ἑρμῆς in Ἀφροδίτη) Hermafrodít, v grški mitologiji Hermesov in Afroditin sin. Kot deček se je v Kariji kopal v studencu, imenovanem Salmakida (Σαλμακίς). Ko ga je istoimenska studenčna vila zastonj prosila ljubezni, je bogove prosila, naj jo na veke združijo z njim. Uslišali so jo in njuni telesi tako spojili, da je nastalo dvojno bitje, mož-žena, na pol mož, na pol žena: Hermaphroditus ait: nato date munera vestro, et pater et genitrix, amborum nomen habenti O. Od tod (tudi v pisavi hermaphroditus, hermafroditus) sploh dvospolnik = bitje z moškimi in ženskimi spolnimi organi, hermafrodit: Tit. fr., Mart., hermaphroditi utriusque sexus Plin., gignuntur et utriusque sexus, quos Hermaphroditos vocamus, olim androgynos vocatos Plin.; Kot adj. = dvospolen: hermaphroditae equae Plin.