Franja

popáčen (-a -o) adj. alterato; stravolto; snaturato; mistificato; depravato:
moralno popačeni ljudje gente moralmente depravata

porájtati (-am) imperf. pog. (meniti se) curarsi di qcn., badare a qcn., a qcs., tenere in conto:
ljudje ga sploh ne porajtajo la gente non lo tiene in nessun conto
pog. ne porajtati česa fregarsi di qcs.

posible možen, mogoč

en lo posible po možnosti, kolikor le mogoče
lo más posible kar največ (možno)
lo mejor posible po možnosti najbolje
en la medida de lo posible kolikor le mogoče
es posible que možno je, da ...
en cuanto sea posible v kolikor je možno
lo antes posible čim prej
a ser posible če (bi bilo) možno; najbolje
hacer (todo) lo posible (por) napraviti kar se le da (za)
hacer posible omogočiti
posibles pl sredstva, možnosti; premoženje
gente de posibles bogatini, premožni ljudje

position¹ [pəzíšən] samostalnik
lega, položaj (v prostoru); družbeni položaj, služba
navtika lega ladje na morju; (telesna) drža
vojska pozicija
glasba lega akordnih tonov, lega prstov na godalih
figurativno situacija, stanje, možnost; stališče
filozofija postavka, trditev, predpostavka, propozicija

geographical position zemljepisna lega
vojska position warfare pozicijsko vojskovanje
in (out of) position v pravi (napačni) legi
aeronavtika, navtika position lights pozicijske luči
upright position pokončna (telesna) drža
people of position vplivni ljudje
to be in a position to biti v stanju, da
to define one's position pojasniti svoje stališče
to take up a position on a question zavzeti stališče do vprašanja
to hold a responsible position imeti odgovoren položaj

poslóven d'affaire(s), commercial, de commerce, de gestion

poslovni človek, ljudje homme moški spol, gens moški spol množine (ali hommes moški spol množine) d'affaires
poslovna doba exercice moški spol
poslovni dobiček bénéfices moški spol množine commerciaux
poslovna dvorana banke salle ženski spol des guichets d'une banque
poslovni fond fonds moški spol de roulement
poslovne knjige livres moški spol množine de commerce
poslovna korespondenca correspondance ženski spol
poslovno leto exercice moški spol, année ženski spol, commerciale
poslovno leto obrata, podjetja exercice moški spol social
poslovni lokal local moški spol commercial, bureau moški spol, comptoir moški spol
poslovni odnosi relations ženski spol množine d'affaires
poslovni odbor bureau moški spol
poslovno okence guichet moški spol
poslovni partner correspondant moški spol
poslovno pismo lettre ženski spol d'affaires (ali commerciale)
poslovno poročilo rapport moški spol (ali compte rendu moški spol) de gestion
poslovno potovanje voyage moški spol d'affaires
poslovni promet chiffre moški spol d'affaires
poslovni stroški frais moški spol množine de gestion, frais généraux
poslovna tajnost secret moški spol professionnel (ali des affaires)
poslovne ure heures ženski spol množine d'ouverture (des magasins), heures ženski spol množine de travail
letni poslovni zaključek comptes moški spol množine de l'exercice
trgovski poslovni prostor comptoir moški spol
zaključek poslovnega leta clôture ženski spol de l'exercice
stopiti v poslovne zveze s kom entrer en relations d'affaires avec quelqu'un

poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
poslovni stroški spese d'esercizio
poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
poslovni prostor ufficio, locale commerciale
poslovni ljudje uomini d'affari
poslovna dejavnost affari, business
angl. poslovno leto esercizio
poslovni dogovor, poslovno združenje pool
angl. poslovni soudeleženec cointeressato
poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari

pȍslūh m
1. poslušanje: u posluh, ljudi! poslušajte, ljudje!; hvala vama, braćo, na -u hvala, bratje, ker ste poslušali
2. uboganje: oproštenje neprijateljima, posluh starijima; uskraćivanje gradanskoga -a

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

potato [pətéitou] samostalnik
krompir
ameriško, sleng "tikva", glava
ameriško, sleng dolar

French fried potatoes pommes frittes
ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
he thinks himself no small potato zelo je nadut
sleng quite the potato v redu stvar
not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla

potočen pridevnik
(o potoku) ▸ patakSkozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.

potrèšljiv -a -o: ljudi -ih živaca ljudje rahlih živcev

povŕšje (-a) n superficie:
suho in kamnito površje superficie arida e sassosa
zemeljsko površje superficie terrestre
splavati na površje venire in superficie, a galla
pren. na površju so vedno eni in isti ljudje sono sempre le stesse persone ad essere nelle posizioni, nei punti chiave

pozitivna psihologija stalna zveza
psihologija (področje psihologije) ▸ pozitív pszichológia
Poanta pozitivne psihologije seveda ni, da bi vsi ljudje z nasmehom hodili po svetu. ▸ A pozitív pszichológia lényege természetesen nem az, hogy minden ember mosolyogva járkáljon a világban.

pravi|ti (-m)

1. (pripovedovati) erzählen

2. (povedati) sagen (tudi figurativno); (kaj praviš k temu? was sagst du dazu?)

3. pravilo, aksiom: besagen, aussagen

4. (kot ljudje pravijo) angeblich, … sollen (pravijo, da je bolan er ist angeblich krank, er soll krank sein)

5.
praviti komu (imenovati koga) rufen (pravijo mu X er wird X gerufen)

premnóg (-a -o) adj. pren. molto, troppo:
premnogi ljudje verujejo krivim prerokom molti, troppi credono alle lusinghe dei falsi profeti

premožni samostalnik
(bogati ljudje) ▸ jómódú, vagyonos, gazdag, tehetősStanovanja, ki jih gradijo zasebni naložbeniki za trg, si lahko privoščijo le premožni. ▸ A magánbefektetők által a piac számára épített lakásokat csak a jómódúak tudják megfizetni.

preprost [ô] (-a, -o) einfach, simpel; brez okraskov: schlicht, schmucklos, schnörkellos; (naiven) einfältig
preprosti ljudje kleine Leute, schlichte Leute
v preprosti izvedbi in einfacher Ausführung

preselíti (-sélim) | preseljeváti (-újem)

A) perf., imperf. trasferire; traslocare; trasportare; trapiantare:
nasilno preseliti deportare
preseliti v novo stanovanje traslocare nel nuovo appartamento
vrtn. preseliti rastlino na drugo gredo trapiantare una pianta in un'altra aiuola

B) preseliti se (-ím se) | preseljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. trasferirsi, traslocare, scasare; trapiantarsi; knjiž. trapassare, trasmutare; (masovno) sciamare, migrare:
po vojni so se ljudje preseljevali s podeželja v mesta nel dopoguerra la popolazione migrò dalle campagne verso le città
živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane quando viene a mancargli il cibo gli animali migrano
brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje appena posso, voglio allargarmi
preseliti se na deželo incontadinarsi
preseliti se v mesto incittadinarsi, inurbarsi
preseliti se na drug svet, v večnost trapassare, morire, passare a miglior vita

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

privréti (-vrèm) | privrévati (-am) perf., imperf.

1. scaturire; sgorgare, zampillare; erompere (tudi pren.):
iz kraterja je privrela lava la lava eruppe dal cratere
voda privre iz zemlje l'acqua sgorga dalla terra

2. pren. riversarsi, affluire:
ljudje so privreli na ulice la gente si riversò sulle strade