Franja

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

nōstro

A) agg.

1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja

2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš

3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

B) pron.

1. naš, najin; svoj

2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?

nutrire

A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)

1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati

2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih

3. knjižno dojiti

4. pren. gojiti:
nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim

B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.)

o¹ cong.

1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!

2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti

obojestránski des deux côtés, mutuel, réciproque ; (pogodba, dogovor) bilatéral

z obojestranskim soglasjem d'un commun accord
obojestransko zaupanje confiance ženski spol mutuelle
obojestranka ljubezen amour moški spol partagé (ali réciproque)

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

1. rianimare:
obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
obuditi (oživiti)
starinske običaje restaurare le antiche usanze

3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello

očetovsk|i [é] (-a, -o) väterlich
očetovska oblast pravo väterliche/elterliche Gewalt
očetovska figura die Vaterfigur, der Übervater
Vater- (ljubezen die Vaterliebe, dolžnosti Vaterpflichten množina, srce das Vaterherz)

očétovski paternel

očetovska ljubezen amour moški spol paternel

očétovski paternal, paterno

očetovska ljubezen amor m paterno

odgóvor contestación f ; respuesta f

brez odgovora sin contestación, (pismo) no contestado, (ljubezen) no correspondido
brzojavni odgovor respuesta f telegráfica
odrezav odgovor réplica f aguda
odgovor z obratno pošto contestación a vuelta de correo
dopisnica s plačanim odgovorom tarjeta f postal con respuesta pagada
nesramen odgovor mala contestación
odklonilen odgovor respuesta negativa, (na prošnjo) desestimación f
dajati odgovor za dar cuenta de
(po)klicati koga na odgovor pedir cuenta (ali razón) a alg
ostati brez odgovora quedar sin contestación (incontestado)
prosimo za odgovor se suplica la respuesta
pustiti brez odgovora dejar sin contestación
nikoli ni v zadregi za odgovor tiene respuesta para todo
noben odgovor je tudi odgovor quien calla otorga

odkríti (-kríjem) | odkrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoprire; scoperchiare:
odkriti lonec scoprire una pentola
odkriti streho scoperchiare il tetto
Krištof Kolumb je odkril Ameriko Cristoforo Colombo scoprí l'America

2. scoprire, svelare, rivelare; confessare; dichiarare; denunciare; individuare:
odkriti skrivnost confessare un segreto; svelare un segreto
odkriti komu ljubezen fare dichiarazione d'amore a qcn.
misli, da je odkril Ameriko crede, presume di aver scoperto l'America, di aver fatto scoperta
odkriti spomenik inaugurare un monumento
pren. odkriti karte mettere le carte in tavola

B) odkríti se (-kríjem se) | odkrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scoprirsi, togliersi il cappello

2. mostrarsi, manifestarsi

3. šport. smarcarsi

odzív response; (odmev) echo; (odgovor) answer, reply

naleteti na odzív to meet with (ali to find) a response
njegova ljubezen ni imela odzíva his love was unrequited

opičj|i [ó] (-a, -e) affenartig; äffisch; figurativno äffig, Affen- (ljubezen die Affenliebe)

ópičji simiesco

opičja ljubezen amor m ciego y ñoño

oslepíti aveugler, rendre aveugle; éblouir

ljubezen jo je oslepila (figurativno) l'amour l'a rendue aveugle

osredotóčiti concentrer; centraliser

osredotočiti misli se recueillir, se concentrer
osredotočila je vso svojo ljubezen na hčer elle a mis toute son affection en sa fille

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

otróški infantil

otroški bavbav coco m
otroška bolezen (umrljivost) enfermedad f (mortalidad f) infantil
otroška doklada subsidio m familiar, puntos m pl por hijos
otroško igrišče parque m infantil
otroška kaša papilla f
otroška ljubezen amor m filial
otroška sestra, vzgojiteljica niñera f
otroška vozovnica billete m infantil, medio billete m
otroško varstvo protección f de la infancia
otroški voziček cochecito m
otroški vrtec casa-cuna f, guardería f infantil, jardín m de la infancia, fam parvulario m
otroška vrtnarica maestra f de párvulos
otroška hrana alimentos m pl para niños
otroški bicikel bicicleta f de niño
otroški zdravnik pediatra m
odrasti otroški dobi haber salido ya de la infancia