Franja

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

cuajado sesirjen; poln, natlačen; obložen; ohlajen; zamrznjen; odrevenel

cuajado de defectos poln napak
dedos cuajados de anillos s prstani obloženi prsti
leche cuajada kislo mleko
cuajado m vkuhan sadni sok; vrsta jedi iz sesekljanega mesa; bik (nad pet let star)

Cūmae -ārum, f (Κύμη) Kume, prastara grška primorska naselbina v Kampaniji blizu Baj, cvetoče obrtniško in trgovsko mesto, ki so ga ustanovili prebivalci istoimenskega eolidskega mesta (Κύμη) skupaj z evbojskimi Halkidci in Eritrejci, v Juvenalovem času redko naseljen kraj. Preb. so izdelovali poseb. posode iz rdeče prsti in tkali izvrstno platno: Ci. idr. — Soobl. (po gr. Κύμη) Cȳmē -ēs, f Cima (Kima): Stat., Sil. — Od tod adj.

1. (po gr. Κυμαῖος)
a) Cūmaeus 3 kumski: urbs (= Cumae) V., Sibylla (ki je po mitu prebivala v pečini blizu Kum) V., O. = Cumaea vates Pr., carmen V. = Sibilina prerokba, annus, virgo O. ali dux (sc. Aeneae) = Sibylla O., Cumaeos in annos vivere O. do poznih let, prav dolgo (kakor Sibila).
b) Cymaeus 3 kumski: Cymaea vates (= Sibylla) Val. Fl., Cymaeo in antro Sil.

2. (v lat. obl.) Cūmānus 3 kumski: calices Varr. ap. Non., ager Ci., Aquae Cumanae L. Kumske toplice, pozneje Baiae, fictaque Cumanā lubrica terra rotā Tib. kumske prstene posode, Cumano orbe patinae tortae Stat., Cumano pulvere rubicunda testa Mart., vates Cumana (= Sibylla) Lucan., Apollo Fl. v Kumah čaščeni. Od tod subst.
a) Cūmānī -orum, m Kumljani, Kumci, preb. Kum. Ci. ep., L., Vell.
b) Cūmānum -ī, n α) Kumsko, kumsko ozemlje: Plin. β) Kumsko, Ciceronovo vaško posestvo: Ci. ep., Katulovo (Catulus): Ci., oboje pri Kumah.

cumplido dovršen; popoln; zadosten; obilen; vljuden, izobražen; prijeten

luna cumplida polna luna
cumplido m kompliment; pozornost, darilo
visita de cumplido vljudnostni obisk
hacer cumplidos sitnariti, ceremonije delati
tengo 40 años cumplidos polnih 40 let imam

cvet¹ [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm

cvet samostalnik
1. (del rastline) ▸ virág
2. (cvetlica; roža) ▸ virág
3. (najboljši del) ▸ legjava, kiválósága, virágaVes izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye?

cvét fleur ženski spol

v cvetu let à la fleur de l'âge
kemija vinski cvet éthanol moški spol, alcool moški spol de vin

cvét (-a) m

1. fiore:
nastaviti, pognati cvete mettere gemme
roža gre v cvet la rosa fiorisce
solata gre v cvet l'insalata va in fiore, va in seme

2. pren. fiore, fior fiore:
cvet naroda il fior fiore della nazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. brezspolni cvet fiore agamico
dvospolni, enospolni cvet fiore bisessuale, unisessuale
goli cvet fiore gimnospermo
pestični, ženski cvet fiore pistillifero, femminile
prašni, moški cvet fiore staminifero, maschile
farm. (vinski) cvet alcol etilico, etanolo
min. žveplov cvet fiore di zolfo
vinski cvet fioretta
pren. biti cvet essere un fiore di mascalzone
pren. biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
biti v polnem cvetu essere nel fiore della bellezza

cvét flor f

cvet (elita) družbe la flor y nata de la sociedad
cvet mladosti flor de la juventud
vinski cvet espíritu m de vino
žvepleni cvet flor f de azufre
umreti prezgodaj, v cvetu let caer en flor (de la vida ali de la edad)

cycle [siklə] masculin krog; ciklus; doba, perioda; bicikel; physique število nihajev

cycle à deux, à quatre temps (automobilisme) dvo-, štiritakten krožni proces
cycle épique epski ciklus
premier cycle (d'études) 6., 5. in 4. razred francoskih srednjih šol
cycle des saisons ciklus letnih časov
industrie féminin du cycle kolesarska industrija
cycle solaire doba 28 let
cycle-car masculin zelo majhen avto

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

čez¹ [é]
prislov: tja čez dort hinüber
tam čez dort drüben
in čez und darüber (do kolen in čez bis zum Knie und darüber), za številom und mehr (trideset let in čez dreißig Jahre und mehr)
pogovorno: čez dati (prepustiti) übergeben
čez dati/dajati (bruhati) sich übergeben
čez imeti (imeti na skrbi) sorgen für

čez² prep.

1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri

4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione

čéz over; across; past, after; beyond

čéz in čéz all over
čéz dan during the day
čéz noč during the night
čéz teden dni a week today, this day week
čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
čéz 3 tedne three weeks today
čéz zimo during the winter
star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
biti čéz 50 let star to be over fifty
čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
čéz mero excessively, inordinately
čéz vse mere beyond measure
čéz polovico a good half
čéz vse more than anything
nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
iti čéz to pass
iti čéz reko to cross the river
nič ni čéz naravo there is nothing like nature
potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence

čéz¹ adv.

1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là

2. (onkraj) di là, dall'altra parte

3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait

čezatlantski pridevnik
1. (o sodelovanju z Ameriko) ▸ transzatlanti, tengerentúliVoditelji EU in ZDA so potrdili skupno zavezanost sklenitvi ambicioznega čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini. ▸ Az EU és az USA vezetői megerősítették az ambiciózus transzatlanti szabadkereskedelmi megállapodás iránti közös elkötelezettségüket.
2. (o prečkanju Atlantika) ▸ transzatlantiNa čezatlantskih poletih je KLM svoje zmogljivosti že zmanjšal za 28 odstotkov. ▸ A KLM már 28%-kal csökkentette kapacitását a transzatlanti járatokon.Ladje bodo plule na treh plovnih poteh: med Azijo in Evropo ter na čezpacifiških in čezatlantskih povezavah. ▸ A hajók három útvonalon közlekednek majd: Ázsia és Európa között, valamint a Csendes-óceánon és az Atlanti-óceánon átívelő útvonalakon.

črta diskretnosti stalna zveza
(za razdaljo med strankami) ▸ diszkréciós vonal, diszkréciós csík
V bankah, na poštah in v lekarnah je že nekaj let na tleh zarisana črta diskretnosti, ki posamezniku omogoča vsaj malce intimnosti. ▸ A bankokban, a postákon és a gyógyszertárakban már néhány éve diszkréciós csíkot festettek fel a padlóra, amely a legalább némi távolságtartást biztosít.