njén son, sa ; (poudarjeno) le sien, la sienne
nóhten (-tna -o) adj. dell'unghia, per le unghie; anat. ungueale:
nohtna krtača, pilica spazzolino per le unghie, limetta per le unghie
anat. nohtni koren radice dell'unghia
anat. nohtna matrica matrice dell'unghia
med. nohtna bolezen onichia, onicosi
nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)
1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quod … N., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. — Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.
2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.
Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. — Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.
nonché cong.
1. ter, in tudi
2. knjižno ne le
noréti être fou (ali insensé) , perdre la raison (ali la tête, familiarno la boule) ; faire le fou (ali le pitre) , se livrer à des bouffonneries
noreti za kom raffoler de quelqu'un, aimer quelqu'un à la folie, familiarno s'amouracher (ali se toquer, s'enticher) de quelqu'un, avoir quelqu'un dans la peau
nosàt au nez long, qui a le nez long
novelírati (-am) perf., imperf. jur. introdurre novelle, completare le norme vigenti
nu, e [nü] adjectif gol, nag; nepokrit, neoblečen, le za silo oblečen; commerce nepakiran; masculin nagota, akt
chambre féminin nue soba brez pohištva
nu comme un ver; comme une main popolnoma nag; figuré popolnoma brez sredstev
à nu gol, nepokrit, nezavarovan, (konj) neosedlan
monter à cheval à nu jahati konja brez sedla
à l'œil nu z golim očesom
nu pieds bos
nu-tête gologlav
se battre à mains nues boriti se z golimi rokami, brez orožja
dire la vérité toute nue povedati golo resnico
mettre à nu razgaliti
mettre quelqu'un à nu komu vse (od)vzeti
ob à, à côté de, contre, le long de, prés de
ob treh à trois heures
ob njej à côté d'elle
z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
ob reki le long de la rivière
ob hiši prés de la maison
ob denar priti perdre son argent
ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau
obákrat adv. ambedue le volte
óbčnost généralité ženski spol , communauté ženski spol , le public
občŕtati tracer le contour, esquisser, ébaucher
oberóč adv. con ambedue le mani:
pren. oberoč dajati dare generosamente, elargire, dispensare
obíti (obidem) faire le tour moški spol de quelque chose, contourner; parcourir
obiti kraje visiter les lieux
sovražnika obiti tourner la position (ali les positions) de l'ennemi
zakon obiti éluder (ali tourner) une loi
strah me obide la peur me prend (ali saisit)
objádrati naviguer autour de, faire le tour de quelque chose
objáhati faire le tour de quelque chose à cheval, parcourir à cheval
objémati (-am) | objéti (-jámem) imperf., perf.
1. abbracciare, stringere tra le braccia
2. pren. circondare, girare attorno a
3. pren. provare, sentire:
objemal ga je čuden občutek provava una strana sensazione
4. diffondersi:
prijetna toplota je objemala telo un piacevole calore si diffondeva per il corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
objemali so ga sladki spomini si sentiva sommergere da dolci ricordi
objemati kozarec tenere forte il bicchiere, pren. cioncare
z očmi objemati dolino vagare con lo sguardo per la valle
obletavajóč (se) (-a -e (se)) adj. che vola attorno; refl. che perde le foglie
obletávati (-am) | obletéti (-ím)
A) imperf., perf.
1. volare attorno a; sorvolare; volteggiare attorno a
2. pren. assalire, assillare:
obletavajo ga zle slutnje è assalito da brutti presentimenti
3. pren. importunare, infastidire:
obletavali so jo novinarji in fotografi era assediata da giornalisti e fotoreporter
4. bagnare:
obletaval ga je mrzel pot era bagnato da un sudore freddo
B) obletávati se (-am se) | obletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. gozd. perdere le foglie, gli aghi:
listje se jeseni obleti d'autunno cadono le foglie
obnemôči (-mórem) perf. perdere le forze; esaurirsi, debilitarsi