Franja

sarcina -ae, f (sarcīre)

1. sveženj, prtljaga (ki jo nosi posameznik), cula, punkelj, breme, tovor: PL., VARR., PETR. idr., sarcinam constringere PL., sarcinam ferre, sarcinas contrahere SEN. PH., si te forte meae gravis uret sarcina chartae H., salva est uxor sarcinaeque MART. imovina, stuppae sarcinā satis onustus AP.; preg.: alicui sarcinam imponere PL. komu kaj natvesti; pesn.: militiae sarcina fida tuae PR. = odvečen (nepotreben) spremljevalec; pren. breme: sarcina sum (sc. tibi) O., publica sarcina rerum O. breme vladarstva, sarcina non apta sedet animo O., patrimonium tamquam amaram aliquam sarcinam ... abicere cupiens VAL. MAX., sarcinā divitiarum praegravatus HIER.

2. occ.
a) breme = telesni sad, telesni plod, fetus: Ismenus, qui matri sarcina quondam prima suae fuerat O., sarcinam effundere PH.
b) v pl. = vojaška prtljaga, pratež, ki ga je posamezni vojak na rogovilastem drogu nosil na pohodu (pletenica, sekira, lopata, srp, kuhinjsko posodje, moka za pol meseca, dva ali več okopnih kolov, vsega skupaj kakih 34 kg teže): AUCT. B. AFR., CU., T., AMM. idr., sarcinas colligere S. ali conferre C. ali in medium conicere L. (pred začetkom bitke) pratež spraviti (spravljati), (z)nositi (znašati) na kup: legionem sub sarcinis adoriri C.
c) obilica, obilje, množina, množica: valetudo obteritur pabuli sarcinā immodice invecti AP., condicionum sarcinā compensare inimice facta AMM.

sedéti (-ím) imperf.

1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova

2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare

3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto

5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

sláma straw

sláma za streho thatch, thatching
pokrit s slámo straw-covered
ležišče iz sláme straw mattress, palliasse
napolniti, nastlati s slámo to straw
kup sláme heap of straw
kopa, stog sláme stack of straw
pletenje sláme straw-plaiting
pletilec sláme straw-plaiter
snop sláme bundle, truss of straw
prazna sláma (figurativno) trash, rubbish, nonsense, nonsensical talk
mlatiti prazno slámo to talk nonsense, to talk bunkum (ali hot air)
staro slámo mlatiti (figurativno) to thresh (over old) straw
imeti slámo v glavi (figurativno) to be empty-headed, pogovorno to be dead from the neck up
spati na slámi to sleep on straw
iskati šivanko v kupu sláme to look for a needle in a haystack

smét smetí pl sweepings pl, litter, refuse; (odpadki) rubbish, garbage, refuse

pobiranje smét, smetíi refuse collection
kup smét, smetíi rubbish heap
voz, avto za odvoz smét, smetíi garbage truck; dustcart, ZDA dirt wagon
ima denarja kot smét, smetíi he has tons of money
odvoz smét, smetíi refuse collection, sanitation service
peč za sežiganje smét, smetíi incinerator, destructor
odlaganje smét, smetíi, odpadkov tukaj prepovedano! no rubbish may be dumped here!, tip no rubbish here!

smét, smetí poussière ženski spol , balayures ženski spol množine , ordures ženski spol množine , détritus moški spol množine , saletés ženski spol množine

kup smeti tas moški spol d'ordures (ali de détritus, de saletés)
odlagališče smeti dépotoir moški spol
zaboj za smeti boîte ženski spol à ordures, poubelle ženski spol

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)

Stall, der, (-/e/s, Ställe) hlev; für Hühner: kurnik; für Schweine: svinjak; figurativ aus gutem Stall iz dobre hiše; ein ganzer Stall voll cel kup; den Stall ausmisten skidati gnoj iz hleva, figurativ narediti red

Stange, die, (-, -n) drog (tudi Technik, Physik), palica, für Stangenbohnen: fižolovka; ranta; Technik Metallurgie valjanec; von Zigaretten: karton, šteka; Jagd beim Geweih: veja; figurativ prekla; (erigierter Penis) stojan; eine Stange Geld veliko denarja, kup denarja; jemandem die Stange halten dajati podporo (komu), unangebracht: dajati potuho; jemanden bei der Stange halten pripraviti (koga) do vztrajanja (pri kakem poslu); bei der Stange bleiben vztrajati (pri kakem poslu); von der Stange Kleider: konfekcijski

stercorō -āre -āvī -ātum (stercus)

1. gnojiti, nagnojiti, pognojiti: Ca., Varr., Col., Plin. idr., agrum Ci., hortulos Cn. Matius poet. ap. Prisc. Od tod adj. pt. pf. stercorātus (stercerātus) 3 (po)gnojen: stercorati ali (v jeziku kmetov) stercerati agri M., Cass., loco stercoratissimo Col.; subst. n.: in stercorato Plin. na pognojenem zemljišču, na pognojeni zemlji, in non stercorato Plin. na nepognojenem zemljišču, na nepognojeni zemlji.

2. iztrebiti (iztrebljati), (s)kidati gnoj, (iz)prazniti: latrinas Icti., colluvies stercorata Col. na kup spravljen gnoj, gnojišče, smetišče.

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

stipula -ae, f (gl. stīpō)

1. žitno steblo, slamna bilka, bil(ka), stŕn, strníšče, v pl. tudi = slama, strnišče, strnje: Ter., Varr., Plin. idr., frumenta in viridi stipula lactentia turgent V., stipulam urere V. strnišče, per ardentes stipulae crepitantis acervos O., domus stipulis tecta O., stipulae fabales O. fižolovína (fižólovina), bobovína, bobovíca, bobóvka, in stipula carpere munera somni O. spati na slami, stipulae leves O. strnišče, paberki; pren. (preg.): postmodo de stipula grandis acervus erit O. iz posameznih bilk naposled nastane velik kup, flammaque de stipula nostra brevisque fuit O. slamni ogenj, ki je hitro prešel = naša slama je gorela le kratek čas.

2. meton. trstena piščal, trsteníca: stridenti miserum stipula disperdere carmen V.

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

sugar¹ [šú:gə] samostalnik
sladkor; saharoza
množina vrste sladkorja
figurativno sladkost, ljubkost
figurativno dobrikave, nežne, prilizovalne besede, dobrikanje, laskanje, prilizovanje; osladitev
sleng denar; sneg; ljubček

beet sugar sladkor iz sladkorne pese
brown sugar samo enkrat rafiniran sl.
castor sugar, powdered sugar sladkor v prahu
cane sugar sl. iz sladkornega trsta
crystal sugar kristalni sl.
cube sugar, lump sugar sl. v kockah
fruit sugar sadni sl., fruktoza
granulated sugar sladkorna sipa
grape sugar grozdni sl., dekstroza, glukoza
heavy sugar ameriško, sleng mnogo, kup denarja
loaf sugar sladkor v stožcih
icing sugar, confectioner's sugar sladkor v prahu
raw sugar nerafiniran sl.
refined sugar rafiniran sl.
white sugar prečiščen sl., rafinada
to be sugar on s.o. figurativno biti do ušes zaljubljen v koga

šȁka ž
1. anat. pest: udariti -om o sto; to je kao šaka na oko; šaka brašna
2. dlan
3. roka: otići praznih šaka
4. peščica: šaka vojnika
5. šaka jada kup nesreče; izvući se iz nečijih šaka izmazati se iz pesti nekoga; davati, dijeliti, deliti šakom i kapom radodarno deliti; pasti, dopasti šaka = pasti, doći u šake priti komu v pesti; pljunuti u -e; ostati praznih šaka; stezati, stiskati -e; davati punom -om

tissue [tísju:, tíšu(:)]

1. samostalnik
tanka, fina tkanina, koprenasta tkanina, flor; zlata, srebrna tkanina
anatomija tkivo
figurativno splet, niz, vrsta, mreža (laži, zločinov itd.); phot ogleni papir

a tissue of lies kup, niz laži
connective tissue medicina vezno tkivo
tissue paper svilen papir

2. prehodni glagol
(pre)tkati, preplesti; oviti s tankim blagom

trésor [trezɔr] masculin zaklad; zakladnica; pluriel veliko konkretno bogastvo, zelo dragoceni predmeti, zakladi

Trésor (public) državna blagajna
un trésor, des trésors (figuré) mnogo, kup, gora
il faut des trésors de patience pour le supporter treba je imeti goro potrpljenja, da ga prenašaš
un trésor de renseignements zakladnica informacij, podatkov
enfouir, chercher, découvrir un trésor zakopati, iskati, odkriti zaklad
trésors pluriel de la terre zemeljski zakladi

trick¹ [trik] samostalnik
trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)

full of tricks poln spletk
the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju)