Franja

per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)

1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.

2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.

3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.

4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.

5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H.

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

cercle masculin polaire polarni krog
étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
mer féminin polaire Ledeno morje
nuit féminin polaire polarna noč
expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara

polar¹ [póulə] pridevnik (polarly prislov)
geografija, matematika, fizika polaren
elektrika polarizacijski
figurativno popolnoma nasproten

vremenoslovje polar air polarni zrak
vremenoslovje polar front polarna fronta
geografija polar circle polarni krog
astronomija, matematika polar angle polarni kot
astronomija polar lights polarni sij
polar regions polarna področja
Polar Sea Severno ledeno morje
astronomija polar star polarnica, severnica
matematika polar equation polarna enačba

poláren polar; arctic

polárni krog polar circle
polárna odprava Arctic expedition
polárni sij Northern Lights pl, Aurora Borealis
polárni zrak polar atmosphere
polárna zvezda Pole Star
polárna fronta meteorologija polar front
polárna lisica arctic fox
polárna področja polar regions pl
polárna enačba matematika polar equation
polárni kot astronomija matematika polar angle

poláren polaire

polarne dežele terres ženski spol množine polaires, régions ženski spol množine glaciales
polarna ekspedicija expédition ženski spol polaire
polarni krog (južni, severni) cercle moški spol polaire (antarctique, arctique)
polarni medved (zoologija) ours moški spol polaire (ali blanc)
polarna noč nuit ženski spol polaire
polarni sij (severni, južni) aurore ženski spol polaire (boréale, australe)

poláren polar

polarna fronta frente m polar
polarna ekspedicija expedición f al polo
polarna lisica zorro m azul
polarni medved oso m polar (ali blanco)
polarni krog (severni, južni) círculo m polar (ártico, antártico)
polarne dežele tierras f pl polares, regiones f pl glaciales
polarni sij aurora f boreal, (na južnem tečaju) aurora f austral
polarni pas zona f glacial
polarni raziskovalec (raziskovanje) explorador m (exploración f) de las regiones polares
polarna zvezda estrella f polar
polarno vreme tiempo m polar

prehitéti (-ím) | prehitévati (-am)

A) perf., imperf.

1. superare, sorpassare; šport. anticipare; doppiare; polit. scavalcare:
prehiteti vozilo v zavoju superare, sorpassare un veicolo in curva
prehiteti nasprotnika anticipare l'avversario, giocare d'anticipo sull'avversario
avt. prepovedano prehitevati divieto di sorpasso

2. precorrere:
dogodki, ki prehitevajo čas avvenimenti che precorrono i tempi

3. (narediti kaj prej) prevenire:
prehiteti koga z odgovorom prevenire la risposta di qcn.

4. (pojaviti se prej) raggiungere, sopraggiungere:
bal se je, da jih prehiti noč temeva che sopraggiungesse la notte
človek, ki ga je prehitel čas individuo superato
pri pisanju spominov ga je prehitela smrt non riuscì a finire di scrivere le memorie perché lo sopraggiunse la morte
šport. prehiteti koga za krog doppiare il corridore di un giro

B) prehitéti se (-ím se) | prehitévati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. correre troppo; raccontare in modo slegato, sconclusionato

2. (prenagliti se) agire con precipitazione

3. (slediti si zelo naglo) precipitare:
dogodki se prehitevajo gli eventi precipitano

prijateljsk|i (-a, -o) freundschaftlich; befreundet; Freundschafts-, Freundes- (krog der Freundeskreis, odnosi Freundschaftsbeziehungen množina, usluga der Freundschaftsdienst, zveza der Freundschaftsbund, vezi Freundschaftsbande množina, darilo die Freundschaftsgabe)
prijateljska dežela das Freundesland, Partnerland
biti v prijateljskih odnosih auf vertrautem Fuße leben mit
prijateljsko povedati komu kaj in aller Freundschaft sagen

primarn|i (-a, -o) Primär- (energija die Primärenergie, korenina rastlinstvo, botanika die Primärwurzel, literatura die Primärliteratur, napetost elektrika Primärspannung, reakcija die Primärreaktion, skupina Primärgruppe, tuljava die Primärspule, krog tehnika der Primärkreislauf, list rastlinstvo, botanika das Primärblatt, plaz die Primärlawine, napoka der Primärriss, tumor medicina der Primärkrebs, die Primärgeschwulst, vir die Primärquelle, vnetišče medicina der Primärherd)

pritisnjen (-a, -o) angedrückt, [angepreßt] angepresst (an); tehnika gedruckt; napetost: elektrika angelegt
pritisnjena ravnina matematika die Schmiegeebene
pritisnjeni krog der Schmiegungskreis

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

rájden (-dna -o) adj. avt.
rajdni krog raggio (minimo) di sterzata

rededor moški spol okrožje, okolica

al rededor (= alrededor), en rededor krog in krog

redonda ženski spol okrožje, okolica; glasba cela nota; okrogla pisava

a la redonda krog in krog

resonánčen réson(n)ant, retentissant, sonore

resonančno dno (glasba) table ženski spol d'harmonie
resonančni krog circuit moški spol résonant
resonančno območje gamme ženski spol (ali bande ženski spol) de résonance

resonančn|i (-a, -o) fizika, tehnika Resonanz- (frekvenca die Resonanzfrequenz, krog der Resonanzkreis, nihanje die Resonanzschwingung, sevanje die Resonanzstrahlung)

retortero moški spol obrat, obračanje

al retortero (de) krog in krog
andar (ali ir) al retortero nemirno tekati sem in tja
traer al retortero (a) z napačnimi obljubami za nos voditi

rétrécir [retresir] verbe transitif (z)ožiti; skrčiti; figuré omejiti; verbe intransitif uskočiti se, skrčiti se

se rétrécir zožiti se, skrčiti se; figuré postati bolj omejen (duh)
rétrécir une jupe zožiti krilo
le cercle se rétrécit krog se oži
ce tissu rétrécit au lavage, ne rétrécit pas ta tkanina se uskoči pri pranju, se ne uskoči

Ring, der, (-/e/s, -e) obroč, obroček; kolobar (tudi Medizin); Mathematik kolobar (Boolescher Boolov, euklidischer evklidski, Noetherscher noetherski, nullteilerfreier brez deliteljev niča); Technik obroč, obroček, prstan; Chemie obroč; Schmuck: obroč, obroček, für den Finger: prstan; Straße: krožna cesta; Elektrizität zanka; Sport Boxen: ring; Pflanzenkunde (Baumring) letnica; [Schiffahrt] Schifffahrt (Rettungsring) rešilni pas; internationaler Ring von Rauschgifthändlern usw.: mednarodni kartel; Ringe, pl , unter den Augen: kolobarji, Turngerät: krogi; der Ring schließt sich figurativ krog se zapira