Franja

mešan [é] (-a, -o) gemischt; genetsko: mischerbig, rasno: rassengemischt, jezikovno: gemischtsprachig; (pisan) bunt; Misch- (kruh das Mischbrot, oblak die Mischwolke, barva die Mischfarbe, hrana die Mischkost, koža die Mischhaut, kultura agronomija in vrtnarstvo die Mischkultur, oblika die Mischform, skladiščenje die Mischlagerung, medicina tkivo das Mischgewebe)
mešani zbor glasba gemischter Chor
figurativno z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
mešano šport plavanje: das Lagenschwimmen

mie¹ [mi] féminin sredica (pri kruhu)

pain masculin de mie kruh brez skorje
à la mie de bain (figuré, populaire) brez vrednosti, ničvreden
ne ... mie (nikalnica) popolnoma nič, ne

mláčev (-a -o) adj. nareč.
mlačev kruh pane nero

mok|a [ó] ženski spol (-e …) das Mehl
ajdova moka Buchweizenmehl
bela moka Weißmehl, weißes Mehl
črna moka schwarzes Mehl
koruzna moka Maismehl
polna moka Vollmehl
pšenična moka Weizenmehl, polna: Vollkornmehl
ječmenova moka Gerstenmehl
ržena moka Roggenmehl
ostra moka griffiges Mehl
(gorčična Senfmehl, kostna Knochenmehl, krmna Futtermehl, lesna Holzmehl, mesna Fleischmehl, ribja Fischmehl, agronomija in vrtnarstvo Fischdüngemehl, agronomija in vrtnarstvo rožena Hornspäne, Hornmehl, tehnika šamotna Schamottemehl, živalska Tiermehl, Kadavermehl)
kruh iz polne moke das Vollkornbrot

mollare² v. tr. (pres. mōllo) pog. namočiti, namakati:
mollare il pane nel brodo namakati kruh v juho

molliō -īre -īvī (-iī) -ītum (mollis)

1. narediti (delati) kaj gibčno, voljno, (o)mehčati, (o)mečiti: Lucr., Q., artūs oleo L., frigoribus durescit umor et idem mollitur tepefactus Ci., m. humum foliis O., ceram pollice O. gnesti, Cererem (kruh) in vino O., glebas O. ali agros Ci. (z)rahljati, ignis ferrum mollit H. (raz)topi; kot medic. t.t. (o)mehčati, (o)mečiti (naspr. durare): duritias corporum, collectiones Plin., ventrem, alvum Cels., Plin.; pren. (o)mehčati, (o)mečiti, (u)militi, (o)militi: lacrimae meorum me interdum molliunt Ci. ep.

2. metaf.
a) umeriti (umerjati), prilagoditi (prilagajati), zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (o)lajšati, narediti (delati) kaj (še) znosno, (u)blažiti: Acc. ap. Non., Plin., Q., Iust., circuitus ad molliendum clivum C. vijuge za zmanjšanje strmosti hriba, m. poenam, grave opus O., imperium L., verba dura usu Ci., fructus feros colendo V. (o)plemenititi.
b) (po)mehkužiti: poëtae molliunt animos nostros Ci., aetas … domesticarum me rerum delectatione mollivit Ci., m. legionem Ci., feroces militum animos S., vocem Q.; occ. (pesn.) skopiti: ferro mollita iuventus Lucan., haud ulli puerum mollire potestas credita Stat.
c) (po)tolažiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), (u)krotiti, (o)brzdati: (sc. Fabius) Hannibalem exsultantem patientiā suā molliebat Ci., m. animos S., V., iras, impetum L., ventos Plin.

Opomba: Sinkop. impf. mollībat: Acc. ap. Non., O., Ap.

moreno temno rjav, rjav, črn (koža)

moreno de cara rjavega obraza
pan moreno črn kruh
ponerse moreno ogoreti od sonca

moulé, e [mule] adjectif vlit; lepo raščen (oseba)

pain masculin moulé v modlu pečen kruh
lettre féminin moulée tiskana črka
écriture féminin moulée lepa, pravilna pisava

mouture [mutür] féminin mletje; mletvina; soržica; figuré premlevanje (že obravnavanega predmeta)

pain masculin de mouture soržičen kruh
tirer d'un sac deux moutures (figuré) imeti dvojni dobiček

moyuelo moški spol zadnja moka

pan de moyuelo kruh iz otrobov

munition [münisjɔ̃] féminin (večinoma pluriel) strelivo, municija

munition explosive, incendiaire eksplozivno, zažigalno strelivo
pain masculin de munition komis, vojaški kruh
ravitaillement masculin en munitions oskrbovanje s strelivom
(humour) munitions de bouches živež, hrana
n'avoir plus de munition (familier) biti brez denarja, biti »suh«

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

načét

načét kruh loaf from which a slice has been cut off
načét predmet (pogovora) a broached subject
načét sod broached cask

nadrobiti glagol
1. (zdrobiti) ▸ tördel, morzsol, aprítVstajal je zgodaj, si nalil mleko, nadrobil vanj kruh in šel potem v atelje. ▸ Korán kelt, tejet töltött magának, abba kenyeret aprított, majd a műterembe ment.
2. (povedati) ▸ elárul, felvet, traktál
Naslednjič vam bom nadrobila nekaj zanimivih podrobnosti. ▸ Legközelebb elárulok Önöknek néhány érdekes részletet.
Novinarju so nadrobili nekaj bednih podatkov in nekaj neresnic. ▸ Az újságírót semmitmondó adatokkal és valótlanságokkal traktálták.
Tukaj sva ta zapleteni problem načeli samo malo, nadrobili le nekaj misli in predlogov. ▸ Itt csak egy kicsit mentünk bele ebbe az összetett problémába, csupán néhány gondolatot és javaslatot vetettünk fel.

nadrobíti to crumble; to break into small pieces

nadrobíti kruh to crumble bread

naj² veznik

1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

4.
naj še tako … sosehr … auch

namákati (-am) | namočíti (-im)

A) imperf., perf.

1. ammollare; mettere a mollo, a bagno:
namakati konopljo, lan mettere a mollo la canapa, il lino
namakati perilo mettere a mollo la biancheria
namakati kože calcinare (le pelli)

2. (pomočiti, pomakati) inzuppare:
namakati kruh v vino inzuppare il pane nel vino

3. namakati agr. irrigare:
namakati riževa polja irrigare le risaie
te bregove namaka Nil qui scorre il Nilo
pog. namakati trnke pescare (con la lenza)
namakati ustnice v vino sorseggiare, bere vino

B) namákati se (-am se) | namočíti se (-im se) imperf. perf. refl. (kopati se) fare il bagno

namázati (z mastjo) to grease, (z oljem) to oil, to anoint, (z mazivom) to lubricate, (s katranom) to tar, (s firnežem, lakom) to varnish, (z barvo) to colour, to paint, to coat, (s sadro) to plaster

namázati maslo na kruh to butter bread
z voskom namázati to wax

namázati enduire de, graisser, lubrifier ; (narisati, naslikati) dessiner, peindre ; (natepsti) battre, corriger, rosser; vaincre ; (prevarati) tromper, duper

namazati kruh z maslom étendre (ali mettre, tartiner) du beurre sur le pain, tartiner le pain de beurre
imeti dobro namazan jezik avoir la langue bien pendue
iti kot namazano aller comme sur des roulettes

namázati (-mážem) perf.

1. lucidare, lustrare

2. spalmare qcs. di:
namazati kruh z maslom spalmare il pane di burro

3. teh. ingrassare, lubrificare:
namazati ležaje, osi lubrificare i cuscinetti, gli assi

4. pejor. dipingere, imbrattare tele

5. (pretepsti) bastonare, picchiare; ekst. šport. battere; pren.
namazati otroka z brezovo mastjo picchiare il bambino

6. (prevarati) ingannare; fregare

7.
namazati si pete pog. pren. darsela a gambe, battersela, svignarsela
lov. namazati s ptičjim lepilom impaniare, invischiare
namazati z lepilom ingommare
tekst. namazati (platno) s tkalskim lepilom imbozzimare (la tela)
namazati z belilom imbiaccare
kozm. namazati z briljantino imbrillantinare