Franja

vóz carriage, cart; car; (tovorni) lorry; wag(g)on; (kočija) coach

Veliki vóz astronomija the Great Bear, Charles's Wain (ali the Wain, arhaično Arthur's Wain), the Plough (ZDA Plow), ZDA pogovorno the (Big) Dipper
Mali vóz astronomija the Little Bear, ZDA the Little Dipper, arhaično the Cynosure
poln vóz cartload, cartful
jedilni vóz (železniški) dining car, diner
lojtrski vóz rack waggon, spar waggon
oklopni vóz armoured car
pogrebni vóz hearse
poštni vóz (železniški) mailcoach, (nekdaj) stagecoach
prtljažni vóz luggage van
spalni vóz sleeping car, sleeper
železniški vóz railway carriage, ZDA railroad car
vóz za prevoz pohištva furniture van
vpreči vóz pred konja (figurativno) to put the cart before the horse

vóz (-á) m

1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio

vpréči to harness

vpréči konje v voz to harness horses to the carriage
dati vpréči konja v voz to have a horse harnessed to a carriage
biti vprežen v (figurativno) to be tied (ali yoked) to
izpregli so konja in se vpregli v voz they took out the horse and harnessed themselves

vpréči atteler

vpreči konja (v voz) atteler un cheval (à une voiture)
vpreči vola mettre un bœuf au joug

vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare (il tiro);
vpreči skupaj apparigliare
vpreči v jarem aggiogare
vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica

walk² [wɔ:k]

1. neprehodni glagol
hoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti
zastarelo majati se, premikati se (sem in tja)
figurativno, zastarelo živeti (po nekih načelih)
zastarelo klatiti se okoli

to walk along (ali up) the street iti po ulici
to walk home vrniti se peš domov
to walk on air figurativno biti v devetih nebesih
to walk in one's sleep hoditi v spanju
to walk in peace figurativno mirno živeti
to walk in procession hoditi v procesiji
he walked into the pie figurativno planil je po pašteti
to walk in golden (ali silver) slippers figurativno plavati v denarju, živeti v bogastvu
to walk over (the course) z lahkoto dobiti dirko, figurativno z lahkoto zmagati
to walk round s.o. ameriško, pogovorno opehariti, oslepariti koga
to walk through one's part gledališče brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogo
to walk into s.o. pogovorno napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga

2. prehodni glagol
prehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)

to walk one's beat vojska biti na straži
to walk the boards biti gledališki igralec
to walk the chalk (ali chalk mark, chalk line) figurativno dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredo
to walk one's chalks sleng pobrati jo, po francosko se posloviti
to walk the floor hoditi po sobi sem in tja
to walk a horse voditi, prepeljavati konja
to walk the hospital prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)
to walk a puppy trenirati psička
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo, s pešačenjem
I'll walk you 5 miles tekmoval bom s teboj v hoji na 5 milj
to walk the plank kot gusarski ujetnik iti z zavezanimi očmi po deski z ladje v morje
they walked me into the room peljali so me v sobo
to walk the streets hoditi po ulicah; figurativno baviti se s prostitucijo
to walk the tracks iti po sledovih

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

zad|ek moški spol (-ka …)

1. živalstvo, zoologija der Hinterleib, das Abdomen; (zadnji del konja) die Hinterhand
hrbtna stran zadka der Hinterleibsrücken
klešče na zadku die Hinterleibszange
potresavati z zadkom čebela ipd.: sterzeln

2. pri avtu: das Heck (stopničast Stufenheck)

zajáhati

zajáhati konja to mount a horse, to back a horse; to climb (ali to get) on a horse
zajahal je konja in oddirjal he took horse and galloped off

zajáhati

zajahati konja montar a caballo

zaménjati to exchange; trgovina to barter (za for), to truck, to swap (ali to swop); (koga s kom drugim) to mistake for; to confound

zaménjati stražo to relieve a guard (ali sentinel); (nadomeščati v službi) to be deputy, to deputize (for), to be proxy, to substitute, to be substitute for, to replace, to represent, to act on (ZDA in) behalf (of), to be acting for; (nadomestovati zdravnika, duhovnika) to act as a locum (ali formalno locum tenens) for
zamenjal me je z mojim bratom he mistook me for my brother
zamenjal sem staro obleko za živila I exchanged my old clothes for provisions
zamenjala sva klobuke we have exchanged our hats
papirnati denar je zamenjal kovanega paper money has replaced specie
ne zamenjujte naše tvrdke z drugimi, ki imajo isto ime! don't confuse our firm with others of the same name!
zaménjati konja za kravo to swap a horse for a cow

zapodíti (-ím)

A) perf. ➞ poditi

1. cacciare; buttare:
zapoditi koga iz hiše cacciare, buttare qcn. di casa

2. mandare; fare:
zapoditi otroke domov mandare i bambini a casa
zapoditi koga delat far lavorare qcn.

3.
zapoditi v galop (konja) spronare (il cavallo) al galoppo
zapoditi sovražnika v beg mettere in fuga il nemico

4. pog. (vreči, zagnati) gettare, scagliare:
zapoditi kamen v koga scagliare una pietra contro qcn.
zapoditi komu kroglo v glavo sparare alla testa di qcn.
zapoditi nož v srce ficcare, piantare un coltello in cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapoditi žalostne misli cacciar via i pensieri tristi
zapoditi iz službe licenziare
zapoditi na prazni cesti lanciarsi a massima velocità sulla strada vuota

B) zapodíti se (-ím se) perf. refl. correre via, lanciarsi, gettarsi, precipitarsi:
ko je ure konec, se učenci zapodijo iz razreda alla fine della lezione, gli scolari si precipitano fuori dalla classe
zapodil se je vanj in ga močno udaril gli si gettò addosso colpendolo forte con un pugno

zapovédati (-povém) | zapovedováti (-újem) perf., imperf. comandare, ordinare, intimare, ingiungere, imporre, dettare:
zapovedal mu je zapreči konja gli ordinò di attaccare il cavallo
delaj, kakor ti zapoveduje vest agisci come ti impone la coscienza

zapréči (-préžem) | zaprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare; aggiogare (i buoi):
zapreči konja v koleselj attaccare il cavallo al calesse

2. pren. imporre, addossare, oberare (lavoro, attività faticosa, pesante)

zȁtēg m, zategnúće s zategljaj, zategnitev: držati u zategu trdno držati: drži jedek u zategu konja trdno drži

zavihtéti to swing; (bič) to flourish; (kopje ipd.) to brandish

zavihtéti se to swing oneself
zavihtéti se na konja (v sedlo) to leap (ali to vault) into the saddle

zavihtéti agiter ; (meč) brandir

zavihteti se na konja (v sedlo) sauter sur son cheval (en selle)
zavihteti se na kolo enfourcher sa bicyclette

zaviht|eti se [é] (-im se) na sich aufschwingen (auf), sich schwingen (auf), sich hinaufschwingen (auf)
zavihteti se v sedlo/na sedež aufsitzen
zavihteti se na konja/kolo ein Pferd/Fahrrad besteigen, sich schwingen auf ein Pferd/Fahrrad

zbádati (-am) | zbôsti (zbôdem) imperf., perf.

1. pungere; provocare fitte, punture:
zbosti z iglo pungere con l'ago
impers. v prsih ga zbada sente fitte al petto

2. pren. punzecchiare; motteggiare, canzonare:
zbadati hudomušno, s pikrimi besedami punzecchiare maliziosamente, con parole aspre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbadati konja z ostrogami spronare il cavallo
pren. zbosti v oči dare nell'occhio

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.