Franja

vihtéti (-ím)

A) imperf.

1. brandire; sventolare:
vihteti bič brandire la frusta
vihteti zastavice sventolare le bandierine

2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
vihteti koso falciare
pren. vihteti pero scrivere
pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
vihteti se na konja balzare in sella
vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

vodíti (vódim) imperf.

1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile

4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione

5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa

vóz carriage, cart; car; (tovorni) lorry; wag(g)on; (kočija) coach

Veliki vóz astronomija the Great Bear, Charles's Wain (ali the Wain, arhaično Arthur's Wain), the Plough (ZDA Plow), ZDA pogovorno the (Big) Dipper
Mali vóz astronomija the Little Bear, ZDA the Little Dipper, arhaično the Cynosure
poln vóz cartload, cartful
jedilni vóz (železniški) dining car, diner
lojtrski vóz rack waggon, spar waggon
oklopni vóz armoured car
pogrebni vóz hearse
poštni vóz (železniški) mailcoach, (nekdaj) stagecoach
prtljažni vóz luggage van
spalni vóz sleeping car, sleeper
železniški vóz railway carriage, ZDA railroad car
vóz za prevoz pohištva furniture van
vpreči vóz pred konja (figurativno) to put the cart before the horse

vóz (-á) m

1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio

vpréči to harness

vpréči konje v voz to harness horses to the carriage
dati vpréči konja v voz to have a horse harnessed to a carriage
biti vprežen v (figurativno) to be tied (ali yoked) to
izpregli so konja in se vpregli v voz they took out the horse and harnessed themselves

vpréči atteler

vpreči konja (v voz) atteler un cheval (à une voiture)
vpreči vola mettre un bœuf au joug

vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare (il tiro);
vpreči skupaj apparigliare
vpreči v jarem aggiogare
vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica

walk² [wɔ:k]

1. neprehodni glagol
hoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti
zastarelo majati se, premikati se (sem in tja)
figurativno, zastarelo živeti (po nekih načelih)
zastarelo klatiti se okoli

to walk along (ali up) the street iti po ulici
to walk home vrniti se peš domov
to walk on air figurativno biti v devetih nebesih
to walk in one's sleep hoditi v spanju
to walk in peace figurativno mirno živeti
to walk in procession hoditi v procesiji
he walked into the pie figurativno planil je po pašteti
to walk in golden (ali silver) slippers figurativno plavati v denarju, živeti v bogastvu
to walk over (the course) z lahkoto dobiti dirko, figurativno z lahkoto zmagati
to walk round s.o. ameriško, pogovorno opehariti, oslepariti koga
to walk through one's part gledališče brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogo
to walk into s.o. pogovorno napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga

2. prehodni glagol
prehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)

to walk one's beat vojska biti na straži
to walk the boards biti gledališki igralec
to walk the chalk (ali chalk mark, chalk line) figurativno dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredo
to walk one's chalks sleng pobrati jo, po francosko se posloviti
to walk the floor hoditi po sobi sem in tja
to walk a horse voditi, prepeljavati konja
to walk the hospital prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)
to walk a puppy trenirati psička
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo, s pešačenjem
I'll walk you 5 miles tekmoval bom s teboj v hoji na 5 milj
to walk the plank kot gusarski ujetnik iti z zavezanimi očmi po deski z ladje v morje
they walked me into the room peljali so me v sobo
to walk the streets hoditi po ulicah; figurativno baviti se s prostitucijo
to walk the tracks iti po sledovih

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

zad|ek moški spol (-ka …)

1. živalstvo, zoologija der Hinterleib, das Abdomen; (zadnji del konja) die Hinterhand
hrbtna stran zadka der Hinterleibsrücken
klešče na zadku die Hinterleibszange
potresavati z zadkom čebela ipd.: sterzeln

2. pri avtu: das Heck (stopničast Stufenheck)

zajáhati

zajáhati konja to mount a horse, to back a horse; to climb (ali to get) on a horse
zajahal je konja in oddirjal he took horse and galloped off

zajáhati

zajahati konja montar a caballo

zaménjati to exchange; trgovina to barter (za for), to truck, to swap (ali to swop); (koga s kom drugim) to mistake for; to confound

zaménjati stražo to relieve a guard (ali sentinel); (nadomeščati v službi) to be deputy, to deputize (for), to be proxy, to substitute, to be substitute for, to replace, to represent, to act on (ZDA in) behalf (of), to be acting for; (nadomestovati zdravnika, duhovnika) to act as a locum (ali formalno locum tenens) for
zamenjal me je z mojim bratom he mistook me for my brother
zamenjal sem staro obleko za živila I exchanged my old clothes for provisions
zamenjala sva klobuke we have exchanged our hats
papirnati denar je zamenjal kovanega paper money has replaced specie
ne zamenjujte naše tvrdke z drugimi, ki imajo isto ime! don't confuse our firm with others of the same name!
zaménjati konja za kravo to swap a horse for a cow

zapodíti (-ím)

A) perf. ➞ poditi

1. cacciare; buttare:
zapoditi koga iz hiše cacciare, buttare qcn. di casa

2. mandare; fare:
zapoditi otroke domov mandare i bambini a casa
zapoditi koga delat far lavorare qcn.

3.
zapoditi v galop (konja) spronare (il cavallo) al galoppo
zapoditi sovražnika v beg mettere in fuga il nemico

4. pog. (vreči, zagnati) gettare, scagliare:
zapoditi kamen v koga scagliare una pietra contro qcn.
zapoditi komu kroglo v glavo sparare alla testa di qcn.
zapoditi nož v srce ficcare, piantare un coltello in cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapoditi žalostne misli cacciar via i pensieri tristi
zapoditi iz službe licenziare
zapoditi na prazni cesti lanciarsi a massima velocità sulla strada vuota

B) zapodíti se (-ím se) perf. refl. correre via, lanciarsi, gettarsi, precipitarsi:
ko je ure konec, se učenci zapodijo iz razreda alla fine della lezione, gli scolari si precipitano fuori dalla classe
zapodil se je vanj in ga močno udaril gli si gettò addosso colpendolo forte con un pugno

zapovédati (-povém) | zapovedováti (-újem) perf., imperf. comandare, ordinare, intimare, ingiungere, imporre, dettare:
zapovedal mu je zapreči konja gli ordinò di attaccare il cavallo
delaj, kakor ti zapoveduje vest agisci come ti impone la coscienza

zapréči (-préžem) | zaprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare; aggiogare (i buoi):
zapreči konja v koleselj attaccare il cavallo al calesse

2. pren. imporre, addossare, oberare (lavoro, attività faticosa, pesante)

zȁtēg m, zategnúće s zategljaj, zategnitev: držati u zategu trdno držati: drži jedek u zategu konja trdno drži

zavihtéti to swing; (bič) to flourish; (kopje ipd.) to brandish

zavihtéti se to swing oneself
zavihtéti se na konja (v sedlo) to leap (ali to vault) into the saddle

zavihtéti agiter ; (meč) brandir

zavihteti se na konja (v sedlo) sauter sur son cheval (en selle)
zavihteti se na kolo enfourcher sa bicyclette