Franja

ir-ritus (in-ritus) 3 (in [priv.], ratus od glag. rērī)

1. neveljaven: quod modo erat ratum, inritum est Ter., testamentum inritum fecit Ci., ea quae in magistratu gessisti, inrita iussit esse Ci., ea inrita infectaque sunto Ci., leges inritas facere Ci., irrita futura N., iurare irrita pacta Sil. (za naslovnike), irrita Tiberii voluntate Suet., testamenta ut irrita rescidit Suet., aves Gell.;

2. sinekdoha brezuspešen, nekoristen, neizdaten, ničev, zastonjski: inritae venditiones, inritae proscriptiones Ci., consilium irritum factum est Cu., ab irrito incepto abscedere L., labor perit irritus anni O., irrita promissa L., Ditis dona V., tela iactabant inrita V. brez uspeha, praeda T. brez prida, quassatio capitum L., remedium T., preces Plin. iun., lingua Pr., promissa Cat., ova Plin. klopotci, ager aratro irritus Ap., cuspis non irrita adhaesit O., spes Stat., vulnera Sil., altercationes Suet.; od tod subst. irritum -ī, n neuspešnost, neuspeh v zvezah: ad (in) irritum cadere, redigi, revolvi L. brez uspeha ostati, spodleteti, izjaloviti se: spes ad irritum cadit L.; tudi: ludibrium inriti T. roganje zaradi neuspeha.

3. (o osebah) predik. ne da bi kaj opravil, brez uspeha, zaman, zastonj: (Entellus) locum variis adsultibus inritus urget V., inriti legati remittuntur, cum donis tamen T., inriti dissuadent T., domum irritus rediit Sen. ph., irritus discessit T., venit irrita turba domum Tib.; tudi z objektnim gen.: irritus spei Cu. prevaran v … , i. legationis T. ne da bi bil z njim kaj opravil, i. consilii Vell. ker je videl, da niso ravnali po njegovem nasvetu, voti Stat., incepti Sil. ne da bi kaj opravil, propositi Amm.

ir-ruō (in-ruō) -ere -ruī (-ruitūrus)

I. dreti v kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati), (za)dreviti se proti komu, zagnati (zaganjati) se v koga, iti, planiti na(d) koga, bukniti nad koga, navaliti na koga, napasti (napadati) ga; abs.: inruimus ferro V. z mečem v roki, si tu repente inruisses Ci., quam mox irruimus? Ter.; refl.: vide, ne ille huc prorsus se irruat Ter.; z določilom kraja: omni impetu furoris in eum civem inruit Ci., vi in tectum inruunt Ci., in Casinam Pl., in aedes Ter., in aciem hostium L.; z dat.: flammis Cl., convivio Aug., Sodomis Aug. (o sovražniku); z acc.: proximos agros Front., Rhodopen, Alpes Cl.; pren.: aequabiliter in rem publ., in privatos inruebat Ci., quod in telum non inruit (Milo)? Ci., in odium populi i. Ci. kakor slep dreti v … , na vso moč nakopati si, ne quo inruas Ci. da ne „naletiš“, in alienum locum i. (naspr. immigrasse in suum locum) Ci. ali in alienas possessiones i. Ci. vriniti (vrivati) se, irruat in miseros cognata potentia cives Cl. —

II. trans.

1. narediti, da kaj prodre (prodira), vzbuditi (vzbujati): inibi inruunt cachinnos ioca dicta risantes Lucr. ap. Non.

2. podreti: irruiturum domum maiorem minoremque testatur Hier.

iscijèditi ìscijedīm (ijek.), iscéditi ìscēdīm (ek.)
I.
1. izcediti, precediti: iscijediti sir, med
2. iztisniti, izžeti: iscijediti sok iz limuna
3. izmozgati: iscijediti koga
4. počasi, narejeno kaj reči: iscijediti rečenicu, dvije kroz zube
II. iscijediti se izcediti se

ishìtrilac -ioca m, ishìtritelj m kdor si kaj na hitro izmisli

iskínjiti ìskīnjīm
1. izmučiti, namučiti: iskinjiti koga; kao mladi samostanski osudenik zaželi da iskinji i onoga koji se nudi i onoga koji ga nudi
2. z mučenjem komu kaj izsiliti: iskinjiti komu što

isklijèštiti ìskliještīm (ijek.), iskléštiti ìsklēštīm (ek.)
1. se kleščami izvleči: iskliještiti čavao, ekser
2. s težavo kaj dobiti: živom mukom iskliješti od njega jedan košić sijena za teoce
3. ekspr. izbuljiti: iskliještiti oči

iskrèsati ìskrešēm
I.
1. izkresati: iskresati vatru iz kremena
2. zabrusiti komu kaj: iskresati komu sve u brk; iskresao je ministru što mu se nakupilo u duši
3. oklestiti: posijeci ovu bukvu pa je svu iskreši
4. razrezati: iskresati pecivo
II. iskresati se
1. pobiti se, ozmerjati se: pusti ih, neka se iskrešu
2. dial. strgati se: tri dana prije Ilijina dne i tri dana poslije zovu se u Srbiji "kresovi", i žene ovijeh dana neće košulje da peru niti ikakvog drugog prtišta da kvase, jer kažu da bi se iskresalo

iskúliti ìskūlīm narediti kaj, da je stolpu podobno: nadiže kapu i iskuli je da dode viša

ìspipati -ām
1. otipati: ispipati sa svih strana
2. ekspr. otipati, z zvijačo kaj zvedeti: ispipati od koga što

ìspipkati -ām ekspr. na rahlo otipati, po malem kaj izvleči iz koga: on je ispipkao masu pojedinosti

ispipkávati ispìpkāvām na rahlo otipavati, po malem pozvedovati kaj od koga

ispísati ìspīšēm
I.
1. izpisati: ispisati što iz knjige
2. izbrisati: ispisati iz škole, iz evidencije, iz članstva
3. izpisati: ispisati ruku
4. napisati: na licu joj ispisan veliki užas
5. dopisati: ispisati redak
6. izpisati, ne krajšati: ispisati riječ
7. popisati: ispisati svu hartiju, sav papir; koža mu je ispisana, puna batina
8. naslikati: nad vratima ispisane su ikone
II. ispisati se
1. izpisati se: ispisati se iz bolnice
2. izpisati se, ne vedeti več kaj pisati: pisac se ispisao
3. izpisati se, dobiti individualno pisavo: učenik se ispisao
4. uničiti se, izginiti: da koljeno naše ne iščezne, da se ime naše ne ispiše

izèbrati -ām izzebrati, narediti, da postane kaj zebrasto: od frotiranja izebrana koža

izmajstòrisati -išēm
I. izmojstrovati, mojstrsko, zvito, premeteno kaj narediti, doseči: izmajstorisati rodaku diplomu
II. izmajstorisati se premeteno se izviti: izmajstorisati se iz neprilike

jàgmiti se -īmo se puliti se za kaj, potegovati se za kaj, jagmiti se: ja se za drugim svijetom ne jagmim

juguler [žügüle] verbe transitif zaustaviti kaj v razvoju; preprečiti

juguler une crise, une maladie zaustaviti krizo, bolezen

kájkavščina dialecte moški spol croate au pronom interrogatif «kaj?»

kandèrisati -išēm, (t. kandyrmak) nagovoriti koga na kaj

kapàrisati -išēm, kàpariti -īm dajati, dati aro za kaj, zaarati

kȁsniti -īm kasniti, zamujati, muditi, pozno prihajati, pozno kaj opraviti: krivo joj je što muž stalno kasni na ručak; nemoj kasniti s izvršenjem zadatka