Franja

nazareno nazarenski; kristjanski

nazareno m Nazarenec; kristjan
estar hecho un nazareno hudo zdelan biti

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

nervo m

1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

2. pren. jedro

3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

4. bič

5. glasba struna; žima (na loku)

nevrotič|en [ó] (-na, -no) medicina neurotisch
hudo/zelo nevrotičen hochneurotisch, höchstneurotisch

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

nuj|en² (-na, -no)

1. (ki se mudi) dringend, dringlich; eilig; eilbedürftig; (neodložljiv) vordringlich
zelo nujen brandeilig
nekaj/nič nujega etwas/nichts Eiliges
biti nujen (hudo se muditi) unter den Nägeln brennen
posebno nujen pogovor ein Blitzgespräch

2. (ekspresen) eilig, Eil-, Schnell- (dostava die Eilzustellung, naročilo der Eilauftrag, paket das Schnellpaket, [Expreßpaket] Expresspaket, pismo der Eilbrief, pošiljka die Eilsendung, Schnellsendung)
nujna dostava s kurirjem: die Eilbotenzustellung

3.
nujna zadeva ki se obravnava kljub dopustom: eine Feriensache

ob-serō² -ere -sēvī -situm (ob in serere)

1. tja (za)sejati, (za)saditi, posejati, posaditi: minus (sc. frumenti) redit quam obseveris Pl.; šalj.: pugnos Pl. = hudo (pre)tepsti; pren.: mores malos Pl., aerumnam gravem in aliquem Pl. povzročiti.

2. obsejati, posejati, obsaditi: Varr., Col., terram frugibus Ci.; večinoma v pt. pf. obsitus 3
a) zasajen, obsajen, zasejan, obsejan: rura obsita pomis O., loca virgultis L., rivus circa o. palustribus herbis L.
b) metaf. pokrit, poln: Sen. tr., Lucan., Val. Max., montes nivibus obsiti Cu., terga obsita conchis O., Io iam saetis obsita V., obsita squalore vestis L., legati obsiti squalore et sordibus L. ali o. inluvie et squalore T. poln nesnage in umazanije, homo pannis o. aevo V. prileten, variis obsita frondibus H. kar pokriva sveto listje.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obsesse: Acc. ap. Non.; nenavaden pf. obseruit: V.

obsidiālis -e (obsidium) oblegovalen, obseden: secundum consulis donationem legiones gramineam coronam obsidialem (po nekaterih izdajah obsidionalis), clamore donum adprobantes, Decio inponunt L. (7, 37, 2) (venec, kakršnega so dajali vojaki vojskovodji, ki je rešil vojsko, ki jo je sovražnik zajel ali hudo pritiskal nanjo).

occhiaccio m (pl. -ci) strog, hud pogled:
fare gli occhiacci hudo, grdo pogledati

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

offēnsa -ae, f (offendere)

1. spotik(anje), zadevanje, neprijeten dotik, poškodba: nullā dentium offensā Plin., sine offensā fricantium Sen. ph., sine offensa gustūs Col.

2. metaf.
a) neprijeten slučaj (primer, dogodek), neprijetnost, zoprnost, težava: et labaris oportet et arietes et cadas ...: per eius modi offensas emetiendum est … hoc iter Sen. ph.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: offensam sentire in cenā Cels., levibus offensis perstringi Sen. ph., sine offensā corporis animique consurgere Petr.
b) pregrešek, prekršek, prestopek, napaka, (raz)žalitev, zamera, nemilost: Vell., sine offensā edicti Icti. brez prekrška zoper edikt, offensas vindicet ense suas O. žalitve, Vitelius subitis offensis aut intempestivis blanditiis mutabilis T., offensas principum speculari T., sine offensā cum uxore vivere Plin. iun., res habet offensam Q. je žaljiva, in magnā offensā sum apud Pompeium Ci. zelo sva si v zameri s Pompejem, s Pompejem gojiva hudo zamero, offensas subire (pro aliquo) Plin. iun. v zamero priti, zameriti se.

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onustus 3 (onus)

1. obremenjen, obtežen, natovorjen, otovorjen, naložen, obložen: iumentum, navis L., carri onustissimi Iul. Val., corpus Lucr. z jedjo obloženo, napolnjeno; z abl.: H., Ap., Amm. idr., onustus plurimā praedā Pl., praedā onustus Ci., naves frumento onustae Ci., asellus onustus auro Ci., spoliis orientis onustus V., currus quinque liberis onustus T.; z gen.: navis onusta remigum Auct. b. Afr. polna veslačev, magna vis camelorum onusta frumenti T.

2. metaf.
a) poln, bogat, obilujoč s čim: Cu., H., Lucr. idr., onusti cibo et vino (naspr. integri še tešči) Ci., ager fertilis et praedā onustus S., pharetra telis onusta T., terga onusta vulneribus T., aula onusta auro Pl., pectus onustum laetitiā Afr. fr.; z gen.: aula onusta auri Pl.

2. obremenjen, (duševno) potrt, tlačen, zatiran: fame onusti T., silno (hudo, zelo) lačni, onustus fastibus Pl., o. dolis astutiisque Pl., onustus sacrilegio Ph.; abs.: onustum gero corpus Pl. s starostjo obremenjeno.

opitje samostalnik
(o pijanosti) ▸ ittasság
Prisotni so vedeli, da je z mano nekaj hudo narobe, zdravstveno osebje je zaradi spleta okoliščin (mladost in silvestrovanje) znake žal pripisalo le alkoholnemu opitju. ▸ A jelenlévők tudták, hogy valami komoly baj van velem, de sajnos a körülmények (fiatal kor és szilveszter) kombinációja miatt az egészségügyi személyzet az ittasságnak tulajdonította a tüneteket.

ordentlich Mensch, Professor, Mitglied, Gericht, Rechtsmittel: reden; Zimmer usw.: urejen; Schreck, Fest, Frühstück: pošten; ordentliche Leute v redu ljudje; Adverb (tüchtig) kot se spodobi, pošteno, temeljito; (sehr) hudo, zelo

òsužnjiti -īm (se)
1. zasužnjiti (se): ljuto ga je dizdar osužnjio v hudo ječo ga je zaprl kastelan
2. zapleniti: on će osužnjiti moga konja

oštéti to scold; to rebuke; to blame; to reprove; to give someone a dressing-down, to dress down; (žargon) to bullyrag

pošteno oštéti to blame loudly and violently
hudó koga oštéti (brati mu levite) to send someone away with a flea in his ear

outrage [utraž] masculin težka (raz)žalitev, osramotitev, zasramovanje, psovanje; prekršitev, pregrešek

venger, laver un outrage maščevati, oprati žalitev
outrages pluriel du temps zob časa, starostne nadloge
les derniers outrages posilstvo
outrage aux bonnes mœurs prestopek zoper spodobnost
être condamné pour outrage à la pudeur biti obsojen zaradi javnega pohujševanja
faire outrage à quelqu'un hudo koga (raz)žaliti

paenitentia -ae, f (paenitēre) kesánje, kès: celeris paenitentia, sed eadem sera atque inutilis L., velox ingenio mobili paenitentiae T., serae dant poenas turpes paenitentiae Ph. prepozno se kesajo in se hudo pokorijo; z objektnim gen.: coepti, dicti Q., rei gestae Plin.; agere paenitentiam alicuius rei Plin. iun., Sen. ph., Val. Max. idr. kesati se česa = paenitentiam gerere Eccl., mutari in paenitentiam T., in paenitentiam converti Suet., revocatis ad paenitentiam defectoribus Suet.