Franja

Zadetki iskanja

  • Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

    1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

    2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

    3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.
  • cērium -iī, n (gr. κηρίον = fucus) hud izpuščaj, ki razkraja kožo: Plin.
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • comedor požrešen

    comedor m hud jedec; jedilnica
  • convīcium -iī, n (cum in vōx, vocāre)

    1. kričanje, vpitje vsevprek, krik, prerekanje, ravs in kavs, hrup: Pl., Ter., Aus., is, qui antea cantorum convicio contiones celebrare suas solebat, cantorum ipsorum vocibus eiciebatur Ci., erant autem convivia … cum maximo clamore atque convicio Ci., locus, ubi … aures convicio defessae conquiescant Ci.; pesn.: c. ranarum Ph. ali querulae convicia ranae Col. poet. kvakanje, regljanje.

    2. occ.
    a) zavračilo, zavrnitev, ukor, grajalni klic, graja, glasni ugovor, glasno očitanje, skrbna posvaritev: Plin., Q., Iust., hesternum c. Icilii L., grave Ci., os tuum ferreum senatūs convicio verberari noluisti Ci., qui (comoedus) posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur Ci., orationis flumine reprehensoris convicia diluuntur Ci. očitki, urgebor iam omnium vestrum convicio Ci. takoj me boste obdelovali z očitki, Marcellus perterritus conviciis a sua sententia discessit C., alicui convicium facere Pl., Ci., Plin. iun. (po)očitati komu, posvariti (posvarjati) ga, alicui c. maximum facere, ut ne … Ci. koga hudo ošteti (hoteč zabraniti), da ne bi … , alicui magnum c. fit cuncto a senatu Ci. ep. kdo dobi hud ukor od … , cicada acerbum noctuae convicium faciebat Ph.; (o stvareh): Val. Max., cum convicio aurium extorta mihi veritas esset Ci., verberavi te cogitationis tacito dumtaxat convicio Ci.; met. = predmet očitanja, predmet graje: convicium tot me annos iam se pascere Pl. (o izprijenem sinu) glasen očitek.
    b) očitanje, psovka, psovanje, sramotitev, sramotilna beseda, sramotilni govor, zbadljivka, zbadljiva beseda, zabavljica, porogljiv klic, zasmehovalen klic: dicere alicui convicium Pl., O., convicia iacĕre, convicia rustica fundere O., tulit ad matrem Epaphi convicia O., Fufium clamore et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., omnes convicio Lentuli correpti C., tum pueri nautis, pueris convicia nautae ingerere H. so obsipavali s psovkami, Praenestinus … regerit convicia H. se odzove psovkam, odvrne s psovkami, facere alicui convicium Sen. ph. (o)zmerjati koga, (o)psovati ga, Caligulam (priimek „Kaligula“) convicium et probrum iudicare Sen. ph., transire a conviciis ac probris ad tela et manus T., convicia festa zabavljive pesmi (vojakov ob zmagoslavju): Mart., (dečkov pri svatovščinah): Lucan., Sen. tr.; (o stvareh): cave, ne eosdem illos libellos … convicio scazontes extorqueant Plin. iun.; met. kričavka: nemorum convicia, picae O.
  • coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

    à coups de s pomočjo, s
    à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
    à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
    à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
    un autre coup drugič, drugikrat
    au coup de midi točno opoldne
    après coup pozneje, (ko je že) prepozno
    du coup na to, zaradi tega, zato
    de même coup obenem, istočasno, hkrati
    par à-coups sunkoma
    pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
    sans coup férir brez (vsakega) boja
    sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
    coup sur coup nepretrgano
    sur le coup takoj
    tout à coup nenadoma
    (tout) d'un coup naenkrat
    coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
    coup d'air prehlad
    coup bas globok udarec (pri boksanju)
    coups pluriel de bâtons batine
    coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
    coup bleu modrica (na telesu)
    coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
    coup au but polni zadetek
    coup de chance srečen slučaj
    coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
    coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
    coup de dent ugriz
    coup de désespoir obupanost
    coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
    coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
    coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
    coup d'eau vdor vode
    coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
    coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
    coup d'essai prvi, poskusni strel
    coup d'Etat državni prevrat
    coup de feu strel
    coup de fil (familier) telefoniranje
    coup de force nasilen prevrat, puč
    coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
    coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
    coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
    coup franc (sport) prosti strel
    coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
    coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
    coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
    coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
    coup de maître mojstrska poteza
    coup de mer butanje valov
    coup monté skriven dogovor
    coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
    coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
    coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
    coup de pied brca
    coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
    coup de pierre lučaj kamna
    coup de pinceau poteza s čopičem
    coup de poing udarec s pestjo
    faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
    coup de pouce majhna, skromna pomoč
    coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
    coup de sifflet žvižg
    coup de soleil sončarica
    coup de sonde poskus na slepo
    coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
    coup du sort udarec usode
    coup de téléphone telefoniranje, telefonada
    coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
    coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
    coup de torchon (figuré) pretep, metež
    coup de vent piš, sunek vetra
    cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
    échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
    un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
    donner un coup à quelqu'un pretresti koga
    donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
    avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
    donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
    donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
    donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
    donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
    être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
    être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
    faire les quatre cents coups razuzdano živeti
    faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
    jeter un coup d'œil malo pogledati
    monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
    manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
    porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
    en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
    prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
    mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
    en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
    j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
    réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
    tenir le coup vzdržati, vztrajati
    valoir le coup biti vreden truda
    en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se
  • crève [krɛv] féminin, populaire smrt; bolezen (zlasti hud prehlad)

    il a la crève (populaire) zelo slabo je, h koncu gre z njim
    attraper la crève stakniti hud prehlad, hudo bolezen
  • cuerno moški spol rog; lovski rog; rogljiček (pecivo)

    cuerno de abundancia rog izobilja
    cuerno de caza lovski rog
    poner a uno hasta los cuernos de la Luna koga v nebo povzdigovati; čezmerno hvaliti
    no valer un cuerno počenega groša ne vreden biti
    ¡cuerno! raca na vodi!
    ¡un cuerno! nikakor ne!
    ¡que se vaya al cuerno! vrag naj ga vzame!
    cuernos pl rogovje
    llevar (los) cuernos biti rogonosec (mož nezveste žene)
    ponerse de cuernos spreti se, hud biti na
    saber a cuerno quemado imeti grenak okus, greniti, boleti
    verse (andar) en los cuernos de toro biti v veliki nevarnosti
  • cuidado moški spol skrb, skrbnost, nega, oskrbovanje; posel; zaskrbljenost; previdnost, opreznost, pozornost

    al cuidado de na naslov, v roke (na pismu)
    un bebedor de cuidado hud pivec
    sin cuidado brez skrbi
    me da cuidado skrbi me
    cuidado que has sido valiente treba je res reči, da si bil pogumen
    lo dejo de (a) su cuidado to prepuščam vam
    estar (enfermo) de cuidado biti težko bolan
    estar con cuidado biti zaskrbljen, biti v skrbeh
    esto corre de su cuidado za to je on odgovoren
    salir de su cuidado opomoči si, oddahniti si; roditi
    tenga cuidado de no caer pazite, da ne padete
    no tenga cuidado bodite brez skrbi
    esto me tiene muy sin cuidado o tem si ne delam skrbi
    ¡cuidado! pozor! previdno!
    ¡cuidado con hablar! nobene besede več!
    ¡cuidado conmigo! čuvaj se me!
    ¡cuidado con los rateros! pozor pred žeparji!
    ¡manéjese con cuidado! previdno! (na zabojih)
    ¡ pierda V. cuidado! bodite brez skrbi!
  • dai2 inter.
    dai, non prendertela ne bodi no hud!
    dai, smettila nehaj že vendar!
    e dai uh!, uf!
  • décorner [dekɔrne] verbe transitif odbiti rogove; poravnati oslovska ušesa (v knjigi)

    il fait un vent à décorner hud veter je
  • deep1 [di:p] pridevnik (deeply prislov)
    globok; temeljit; zatopljen
    figurativno skrivnosten, skrit; nerazumljiv; temen; nizek (glas); skrajen, velik
    sleng zvit

    in deep water(s) v neprilikah, v težavah
    deep reader navdušen bralec
    deep drinker hud pijanec
    pogovorno to go off the deep end razburiti se; figurativno zaleteti se
    deep in thought zatopljen v misli, zamišljen
    deep delight velik užitek
    a deep man zviti lisjak
    deep kneebend počep
    deep disappointment hudo razočaranje
    to play deeply igrati za velik denar
    to drink deeply pogledati globoko v kozarec; figurativno pridobiti si mnogo izkušenj
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • dēnsus 3, adv. (adj. pt. pf. glag. dēnsēre)

    1. gost: terra, densior silva Ci., densiores silvae C., saepes densissima C., aequor d. (= gelu strictum) Lucr., aristae, fagi umbra V., aquilo V. goste oblake podeč, imber densissimus V., densum pingue V. tolsta piča, d. aër H., plagae H. goste mreže, litus O.; subst. neutr. pl.: per silvarum densa Amm.; redko (pesn.) z abl.: caput densum caesarie O. gostolasa, trames densus caligine opacā O., corpora densissima saetis O. gosto obrasla z … ; adv. dēnsē (na) gosto: Mel.; v komp.: dēnsius caesae alni Plin., dēnsius se commovere Amm.; v superl.: dēnsissimē calcare aliquid Vitr.

    2. occ. gost = mnogoštevilen, obilen: Teucri V., densos fertur moriturus in hostīs V., mille rapit densos acie atque hastis V. v gosti vrsti bojujočih se in s številnimi sulicami oboroženih, (apes) circa regem densae V., densissimi castris C., agmen densum, densissimum Suet.; z abl.: acies densa armis virisque T. gosta vojska oboroženih mož; (o stvareh): densa inter tela feruntur V., d. trabes, d. foramina O., dens (pectinis) densus Tib. (gl. pri dens 2.).

    3. pren.
    a) pogosten, nepretrgan, neprestan: spicula castris densa cadunt V., densos divûm numerabat amores V., densis ictibus heros … pulsat versatque Dareta V., densior hinc suboles V., d. silentia Val. Fl. dolgotrajno, furtorum densior fama Lamp.; enalaga: increpuit densis alis V. je pogosto zašumel, densa frigoris asperitas O. neprestano hud mraz; adv. dēnsē pogosto(ma), zapored(oma): Cael., Amm.
    b) ret. α) stisnjen, v komp.: O., quod … eluceat aliquando, idem apud alios dēnsius, apud alios fortasse rarius Ci. β) jedrnat: d. vox Q., densus et brevis Thucydides Q., Euripides sententiis densus Q. bogat z mislimi.
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • dèž rain

    močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
    silen dèž torrential rain
    droben dèž drizzle, mizzle
    dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
    dèž pepela a rain of ashes
    množina dèž ja rainfall
    dèž gre, pada it rains, it is raining
    dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
    dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
    kar naprej gre dèž it keeps raining
    na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
    dèž se je izlil it has rained itself out
    dèž je ponehal it has stopped raining
    priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
    stati v dèžju to stand in the rain
    za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
    ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
    govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen
  • disciplínski of discipline; disciplinary

    disciplínski primer disciplinary offence
    hud disciplínski prestopek a serious breach of discipline, a serious infringement (ali infraction) of discipline
  • doživéti glej tudi doživljati ; (izkusiti) experimentar

    doživeti kaj (llegar a) ver a/c; vivir (lo bastante) para ver a/c
    doživeti visoko starost llegar a edad avanzada
    doživeti 70 let (llegar a) cumplir los 70
    knjiga je doživela 10. izdajo el libro ha llegado a la 10.a edición
    tega ne bom več doživel no llegaré a verlo, eso no lo verán mis ojos
    to sem često doživel con frecuencia he visto suceder estas cosas
    doživeti nezgodo experimentar uu accidente
    doživeti nesrečo (izgubo) sufrir una desgracia (una pérdida)
    doživeti hud udarec sufrir un golpe duro
  • drinker [dríŋkə] samostalnik
    pivec; pijanec

    a hard drinker hud pijanec, pijandura
  • Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

    1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

    2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

    3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

    4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

    5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

    1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

    2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.