Franja

Zadetki iskanja

  • colōnico agg. (m pl. -ci) kolonski:
    casa colonica kolonska hiša
  • comercial trgov(in)ski

    casa comercial trgovska hiša, tvrdka
    correspondencia comercial trgovsko dopisovanje
    empresa comercial trgovsko podjetje
    éxito comercial trgovski uspeh
    viaje comercial trgovsko potovanje
  • comercio moški spol trgovina, kupčija, trgovstvo; občevanje

    comercio carnal spolno občevanje
    comercio clandestino, comercio ilícito nedovoljena trgovina, črna borza
    comercio de comisión komisijska trgovina
    comercio de esclavos, comercio de negros trgovina s sužnji
    comercio exterior zunanja trgovina
    comercio interior notranja (domača) trgovina
    comercio de géneros coloniales, comercio de ultramarinos trgovina s kolonialnim blagom
    comercio humano, comercio de las gentes občevanje z ljudmi
    comercio al por mayor, comercio mayorista veletrgovina
    comercio al por menor trgovina na drobno
    comercio de ultramar prekmorska trgovina
    artículo de comercio trgovski artikel
    cámara de comercio trgovska zbornica
    casa de comercio trgovska hiša, tvrdka
    corredor de comercio trgovski potnik
    escuela (academia) de comercio trgovska šola (akademija)
    ramo de comercio trgovska veja (stroka, branža)
  • comment [kɔmɑ̃] adverbe kako

    comment cela? kako to?
    comment donc! no torej
    n'importe comment vseeno kako
    mals comment donc! samoumevno!
    voici comment takole
    (populaire) comment qu'elle est cette maison? kakšna je ta hiša?
    le comment način, sredstvo
    les pourquoi et les comment (vprašanja) zakaj in kako
  • commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

    commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
    commerce ambulant krošnjarjenje
    commerce de change trgovina z menicami
    commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
    commerce de commission komisijska trgovina
    commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
    commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
    commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
    commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
    commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
    commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
    commerce des idées izmenjavanje misli
    commerce illicite črna trgovina, črna borza
    commerce intermédiaire posredovalna trgovina
    commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
    commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
    commerce de lettres dopisovanje
    commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
    chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
    code masculin de commerce trgovinski zakonik
    école féminin de commerce trgovska šola
    effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
    employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
    maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
    marine féminin de commerce trgovska mornarica
    navire masculin de commerce trgovska ladja
    le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
    port masculin de commerce trgovsko pristanišče
    société féminin de commerce trgovska družba
    traité masculin de commerce trgovinska pogodba
    tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
    voyageur masculin de commerce trgovski potnik
    de commerce sûr zanesljiv (oseba)
    avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
    avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
    avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
    être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
    cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
    être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
    faire du commerce trgovati, biti trgovec
    faire le commerce de trgovati z
    faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
    fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
    se mettre dans le commerce postati trgovec
    ouvrir un commerce odpreti trgovino
    rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
    il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu
  • commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

    d'un commun accord složno, enodušno
    d'une commune voix enoglasno
    en commun skupno, skupaj
    hors du commun izreden
    le commun des mortels večina ljudi
    but masculin commun skupen cilj
    fosse féminin commune skupen, množičen grob
    dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
    homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
    intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
    lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
    maison féminin commune občinska hiša
    nom masculin commun občno ime, apelativ
    réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
    sens masculin commun zdrava pamet
    vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
    voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
    avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
    faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
    faire bourse commune imeti skupno blagajno
    vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
    qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti
  • composer [kɔ̃poze] verbe transitif sestaviti, sestavljati; napisati; komponirati, uglasbiti; razporediti, pripraviti; narediti, kombinirati; zavrteti (telefonsko številko); typographie staviti; verbe intransitif poravnati se, pogoditi se (avec quelqu'un s kom), sporazumeti se, paktirati; pisati šolsko nalogo

    se composer de biti sestavljen iz; delati se, formirati se; (vieilli) obvladovati se, zbrati se
    machine féminin à composer stavni stroj
    composer une sonate komponirati sonato
    composer un roman (na)pisati roman
    composer des vers (s)pesniti, delati stihe
    composer un remède, un plat napraviti zdravilo, jed
    composer un numéro téléphonique zavrtiti telefonsko številko na številčnici
    composer avec ses créanciers poravnati se s svojimi upniki
    composer avec ses adversaires pogoditi se s svojimi nasprotniki
    composer avec sa conscience pomiriti se s svojo vestjo
    composer à l'amiable zlepa se pobotati
    les élèves sont en train de composer (en mathématiques) učenci ravno pišejo (matematično) šolsko nalogo
    la maison se compose de trois étages hiša ima tri nadstropja
  • compromiso moški spol sklicevanje na razsodbo; prevzeta obveznost; zadrega, stiska; ameriška španščina zaroka

    por compromiso po sili, zaradi formalnosti
    contraer un compromiso prevzeti obveznost
    declinar todo compromiso vsako odgovornost odklanjati
    estar en compromiso vprašljiv (negotov) biti
    estar (ali hallarse) en un compromiso biti v težkem (kočljivem) položaju
    es un compromiso para mí je neprijetno zame
    faltar a su compromiso svoje besede na držati
    poner en compromiso dvomiti (o)
    poner en un compromiso a alg. koga kompromitirati, blamirati, osramotiti
    salir del compromiso izvleči se iz zadrege
    entrar en compromisos prevzeti obveznosti
    casa de compromisos zloglasna hiša
  • comunal občinski, komunalni

    casa comunal rotovž, občinska hiša
  • contre-haut [-o]

    en contre-haut navzgor; zgoraj, nad
    maison féminin en contre-haut de la route hiša nad cesto
    regarder en contre-haut pogledati navzgor, kvišku
  • cramer [krame] verbe transitif zažgati; verbe intransitif zažgati se, pogoreti

    cramer un rôti zažgati, prismoditi pečenko
    les nouilles ont cramé rezanci so se prismodili
    la bicoque a cramé baraka (koča, hiša) je pogorela
  • crollare

    A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
    crollare le spalle skomigniti z rameni

    B) v. intr.

    1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
    la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
    alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil

    2. pren. propasti, propadati
  • crouler [krule] verbe intransitif (z)rušiti se, sesesti se, sesuti se, podirati se; razpadati, razpasti; zgruditi se

    cette maison croule ta hiša razpada
    la salle croule sous les applaudissements (figuré) dvorana se maje od aplavza
    faire crouler un projet uničiti, podreti načrt
    se laisser crouler à terre zrušiti se na tla
  • cui

    A) pron.

    1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
    il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
    la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen

    2.
    il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
    i cui fratelli čigar, katere bratje

    B) cong.
    per cui zaradi česar, zato:
    di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim
  • časopisn|i (-a, -o) Zeitungs-, Zeitschriften-, Presse- (papir das Zeitungspapier, čitalnica der Zeitschriftenlesesaal/ Zeitungslesehalle, hiša der Zeitungsverlag, novica die Zeitungsmeldung, priloga die Zeitungsbeilage, poročilo der Pressebericht/Zeitungsbericht/ die Pressemeldung)
    časopisna raca die Ente
  • čígar pron. inv. il, la, i, le cui:
    sosed, čigar hiša je zgorela il vicino, la cui casa è bruciata
  • čigáv whose; of whom

    čigáva je ona hiša? whose house is that?, to whom does that house belong?, who is the owner of that house?
    čigávo je to? whose property is this?, to whom does this belong?
  • désemplir [dezɑ̃plir] verbe transitif deloma izprazniti

    se désemplir izprazniti se
    la salle se désemplit peu à peu dvorana se polagoma prazni
    ne pas désemplir biti stalno poln, zaseden
    la maison ne désemplit pas hiša je vedno polna (gostov)
  • detached [ditǽčt] pridevnik
    ločen, oddeljen; posamezen; nepristranski, neodvisen; objektiven

    detached house enodružinska hiša
    detached mind nepristransko, objektivno mišljenje
  • dežêla country; land; province

    na dežêli in the country
    na dežêlo to the country
    deveta dežêla fairyland, land of milk and honey, Cockaigne, wonderland, lotusland, land of plenty
    obljubljena dežêla the Promised Land
    dežêla podpisnica signatory country
    dežêla v razvoju developing country, underdeveloped country
    sveta dežêla the Holy Land
    hiša na dežêli country house, villa, (manjša) cottage, country home
    dežêla, v kateri se cedita med in mleko a land flowing with milk and honey
    življenje kot v deveti dežêli a life of idleness and luxury
    iti na dežêlo to go on a trip to the country
    tuje dežêle foreign countries
    preseliti se na dežêlo to move to the country
    iti v krtovo dežêlo (figurativno) to die
    živeti na dežêli to live in the country