-
ἀγχιστήρ, ῆρος, ὁ (ἄγχιστος) poet. vzročnik, sokrivec (τινός).
-
ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.
-
ἀγωγεύς, έως, ὁ (ἄγω) ion. odpravitelj.
-
ἀγωγός, ὁ, ἡ (ἄγω) vodnik, kažipot.
-
ἀγών, ῶνος, ὁ (ἄγω) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ἀγῶνος ἔξω zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (θεῶν), νεῶν ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (τιθέναι; καθιστάναι, ἄγειν, ποιεῖν = prirejati); ἀ. γυμνικός gimnastična tekma, javna telovadba a) borba, prepir (ὅπλων, λόγων); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; περί ψυχῆς boj na življenje in smrt.
-
ἀγων-άρχης, ου, ὁ = ἀγωνοθέτης.
-
ἀγωνισμός, ὁ (ἀγωνίζομαι) tekma, borenje.
-
ἀγωνιστής, οῦ, ὁ (ἀγωνίζομαι) borilec, tekmovalec; zagovornik (pri sodišču).
-
ἀγωνο-θέτης, ου, ὁ (ἀγών, τίθημι) 1. bojni reditelj. 2. bojni (raz)sodnik; sploh: sodnik.
-
ἀ-δαγμός, ὁ (δάκνω) poet. ugriz, srbenje, srbečica.
-
ἀ-δάμας, αντος, ὁ (δαμάω) jeklo, ἀδάμαντι πελάσσας trden kakor jeklo, nelažljiv, negoljufiv.
-
Ἀδείμαντος, ὁ korintski poveljnik pri Salamini.
-
ἀ-δεισι-βόης, ου, ὁ, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.
-
ἀδελφε(ι)ός, ὁ = ἀδελφός.
-
ἀδελφεο-κτόνος, ὁ (κτείνω) ion. bratomorec.
-
ἀδελφιδέος, skrč. -δοῦς, ὁ nečak, stričnik.
-
ἀδελφός 3 (voc. ἄδελφε) [Et. ἀ copul. in δελφύς = uterus, sorojeni] bratovski, sestrinski; podoben, enak, soroden, soglasen; subst. ὁ brat; NT stričnik, sorodnik, sovernik.
-
ἀ-δμής, ῆτος, ὁ, ἡ ἄ-δμητος 3 ep. in poet. (δαμάω), neukročen, neujarmljen, še ne vprežen; pren. neomožen.
-
Ἄδμητος, ὁ tesalski kralj.
-
ἀδο-λέσχης, ου, ὁ (ἄδην, λέσχη) blebetač.