Franja

ob-loquor -loquī -locutus sum (ob in loquī) govoriti proti komu, čemu, govoriti nasprotno komu, prigovoriti (prigovarjati), da(ja)ti ugovor, ugovarjati komu, čemu, vmeša(va)ti se v kaj; abs.: Afr. ap. Non., Gell., ferocissime oblocuti erant Cu., tandem obloqui desistunt L.; z dat.: alicui Pl., homini Plin.; pesn. peti vmes, k čemu, ob čem, peti ob spremljavi koga, česa: non avis obloquitur O., obloquitur numeris septem discrimina vocum V. ob svojem petju igra na sedemstrunsko plunko, spremlja svoje petje s sedemstrunsko plunko (sedemstrunskimi citrami); occ.

1. grajati, karati: quidquid obloquimur Sen. ph.

2. psovati, zmerjati, grditi: nempe obloqui me iusseras Pl., quod nunc gannit et obloquitur Cat.

ob-mūssitō -āre (ob in mūssitāre) šepetati, tiho govoriti, šušljati proti komu: Tert.

okolìšati -ām
1. iti, hoditi naokrog, po ovinkih, okoliš: okasnio sam, trebalo je okolišati
2. po ovinkih govoriti, po okoliših govoriti, namigavati: što sam dosad sve okolišao, ovdje ću izrijekom da kažem; govori kratko, ne okolišaj

okolišávati -lìšāvām po okoliših govoriti: kazati komu što bez okolišavanja naravnost, brez ovinkov povedati

rattle away (along, on) neprehodni glagol
živahno govoriti, brbljati

she rattled away for an hour célo uro je brbljala

onegáviti -im i onégati -am kazuje radnju o kojoj ne možemo ili ne želimo jasnije govoriti ili se može razumjeti iz konteksta: kaj ves dan onegaviš okoli hiše
što se vrzmaš oko kuće čitav dan; gospodinja že od jutra onegavi po kuhinji
domaćica se već od jutra vrti po kuhinji; zalotili so ga, ko se je onegavil z drugimi ženskami
zatekli su ga kad je ljubakao s drugim ženama

orakeln govoriti kot Sibila, temno namigovati

orar (milo) prositi, moliti; javno govoriti

orate [ɔ:réit] neprehodni glagol
šaljivo imeti govor, javno govoriti, dolgovezno govoriti

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

otrésati -am
I.
1. otresati: otresati hruške, prah s čevljev, sneg z drevja, pepel s cigare; otresati veje
2. otresati jezik prigovarati, mnogo govoriti, ogovarati; otresati sitnost
dosađivati komu
II. otresati se otresati se: otresati se vsiljivca, nepotrebnih nasvetov, svojih dolžnosti; spet se otresa na moža
opet grdi muža; že spet se nekaj otresa
opet nešto gunđa

out-reason [autrí:zn] prehodni glagol
pametneje govoriti (soditi, utemeljiti)

palavern figurativ govoriti v neskončnost

palter [pɔ́:ltə] neprehodni glagol
podlo ravnati (with s, z)
igrati se (with s kom)
barantati (about za)
varati, dvoumno govoriti, izmikati se

parabolize [pərǽbəlaiz] prehodni glagol
govoriti v parabolah
tehnično napraviti parabolno obliko

paratragoedō -āre (gr. παρατραγῳδέω, παρατραγῳδῶ) tragiško govoriti, tragiško (v duhu tragedije) se izražati: ut paratragoedat carnufex Pl.

parlar gladko govoriti; kramljati, blebetati

parleyvoo [pa:livú:]

1. samostalnik
šaljivo Francoz, francoščina

2. neprehodni glagol
šaljivo govoriti francosko

patoiser [patwaze] verbe intransitif govoriti narečje

patter² [pǽtə]

1. neprehodni glagol
blebetati, čvekati; govoriti v žargonu

2. prehodni glagol
mehanično ponavljati (molitve itd.)