Franja

viel veliko (česa), mnogo, dosti; viele veliko (česa), mnogo, mnogi, številni; (vielerlei) marsikaj, marsikateri; recht viel precej; nicht viel ne (kaj) dosti; wie viel koliko; so viel toliko; zu viel preveč; gleich viel enako (mnogo); viel besser/größer usw. veliko (večji, boljši itd.); viele Worte machen govoričiti; in Vielem v marsikaterem oziru

vigilia -ae, f (vigil)

1. (nočno) bedenje, bdenje, v pl. tudi = prebedene noči: patiens vigiliae S., ut neque vigilia praecesserit, vigiliae labor Cels., cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., cuius omnes vigilias in stupris constat esse consumptas Ci. ki je, kakor znano, prebedel (preživel) vse noči ob nečistovanju.

2. kot bolezen nespečnost (naspr. somnus): vigilia senum, stationibus nocturna, continuatā nocte et die vigiliā Cels.

3. occ. straženje, stražarjenje, straža: vigiles … scutum in vigiliam ferre vetuit L., vestra tecta custodiis vigiliisque defendite Ci., cura vigiliarum nocturnarum L., exercitus stationibus vigiliisque fessus L., ut noctu vigilias agerent ad aedīs sacras Ci. da naj bodo na straži; meton.
a) čas nočnega straženja (nočne straže), nočna straža, nočna četrtina, vigílija. Rimljani so delili noč (od sončnega zahoda do sončnega vzhoda) na štiri nočne straže po tri ure; te pa niso bile vedno enako dolge, ampak je bilo njihovo trajanje odvisno od letnega časa (glede na dolžino noči): primā vigiliā Ci. ep., L., secundā vigiliā Ci. ep., N., tertiā vigiliā (sc. hostem) moturum (sc. esse) L., tertiā vigiliā noctis … surgit L., de vigilia tertia … legiones ad collegam … ducit L. ali de tertia vigilia ex castris profectus C. ali tertiā fere vigiliā exactā Ci. ob treh zjutraj, quartā fere vigiliā … arma capiunt L., quartā vigiliā noctis … castra movet L., quartā vigiliā circiter Lentulus … cum vigiliis … colloquitur C.; začetek posamezne nočne straže so naznanili s trobento: T., ubi secundae vigiliae bucinā signum datum esset L.
b) straža = (vojaki) stražarji, stražniki: si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … armata est Ci., urbs vigiliis munita Ci., vigilias crebras ponere S., vigilias disponere per urbem L., vigilias circumire S. obiti, obkrožiti, nadzirati.

4. metaf.
a) nočno bogoslužje, vigílija: Cereris vigiliae Pl.
b) budnost, neprestana skrb(nost), neutrudna prizadevnost, neutrudna dejavnost (delavnost), vnema, gorečnost (naspr. somnus): Vell. idr., manendum mihi statuebam quasi in vigilia quadam consulari ac senatoria Ci., ut vacuum metu populum Romanum nostrā vigiliā et prospicientiā redderemus Ci., existimatio sudore, labore vigiliisque collecta Ci.; od tod meton.: cupio iam vigiliam meam tibi tradere Ci. ep. svoje mesto, svojo službo.

voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)

I. act.

1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —

II. pass.

1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.

vráčati to return; to give back; to make restitution; to restore, to replace

enako z enakim, milo za drago to give tit for tat, to repay in kind, to retaliate
vráčati se to return, to come back, to retrace one's steps; to recur
vráčati se k starim grehom to be a backslider
prokletstvo se vrača na začetnika, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade a curse recoils on its author, curses come home to roost

vráčati rendre, restituer, rembourser

vračati se retourner, revenir
vračati z nehvaležnostjo payer d'ingratitude
vračati enako z enakim, milo za drago (figurativno) rendre la pareille, rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce

vráčati restituir; re(e) mblosar

vračati se volver, regresar, retomar
vračati se s potovanja volver (ali regresar) del viaje
vračati se (iti nazaj) po isti poti volver sobre sus pasos
vračati milo za drago, enako z enakim (fig) volver mal por mal

well² [wel]

1. prislov
dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
well and good dobro; sem zadovoljen
well away daleč, na daleč
as well as prav tako kot, tako ... kot
well into the evening zelo pozno v noč
not very well pač komaj
quite well čisto dobro
well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
well met! prihajaš kot naročen!
well spoken dobro rečeno
to be well off biti dobro situiran
to be well on in years biti že v letih
to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
it is very well possible je popolnoma mogoče
to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
to end well dobro se končati
to do well uspevati, prosperirati
to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

2. pridevnik
dober, v dobrem stanju; ugoden
medicina zdrav, pri dobrem zdravju

that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

3. samostalnik
dobro, blagor, blaginja

I wish him well hočem mu (le) dobro
let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

4. medmet
no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

well! I never! no, kaj takega pa še ne!
well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
well then? no, in kaj (potem)?

you [ju:, ju, jə] zaimek
vi, vas, vam; ti, te(be), t(eb)i

you blockhead! ti (vi) tepec!
you fool! ti norec!
you three vi trije
the rest of you ostali od vas
you're another! hvala, enako! (odgovor na psovko)
you bet (your life) sleng na to se lahko zaneseš, (glavo) stavim za to
get you gone! poberi(te) se!
you don't say česa ne poveste (poveš) (to me preseneča)
you never can tell človek nikoli ne more vedeti
you never know človek nikoli ne ve
you soon get used to it človek se kmalu navadi na to
come here all of you! pridite sem vsi!
if I were you ko bi jaz bil na tvojem (vašem) mestu

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

znak² moški spol (-a …) (simbol) das Zeichen (črkovni Buchstabenzeichen, črkovni za število Buchstabenzahlzeichen, fonetski Lautzeichen, geometrijski geometrisches Zeichen, kartografski Kartenzeichen, korekturni Korrekturzeichen, minus Minuszeichen, Morsejev Morsezeichen, pojmovni Begriffszeichen, slikovni Bildzeichen, za množenje Malzeichen, za paragraf Paragraphzeichen, za število Zahlzeichen, kračine Kürzezeichen, križa Kreuzzeichen, plus Pluszeichen, za "ni enako" matematika Ungleichheitszeichen, za črtanje Erledigungszeichen, za diferencial Differentialzeichen, za enakost/identičnost Identitätszeichen, za integral Integralzeichen, za izpustitev Deleaturzeichen, za konec [Schlußzeichen] Schlusszeichen, za odstavek Absatzzeichen, za podaljšanje Dehnungszeichen, za podobnost Ähnlichkeitszeichen, za trikotnik Dreieckszeichen, za vsoto, sumacijski Summenzeichen)
znak za deljenje (deljaj) Divisionszeichen, Teilpunkte množina, Abteilungszeichen
znak za nevarnost Gefahrensymbol

življênje life; living; existence; being; subsistence

brez življênja lifeless; inanimate, inactive
v cvetu življênja in the prime of life
za vse življênje for life, for one's lifetime
v vsakdanjem življênju in everyday life
v vsem mojem življênju in all my born days
(skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
pasje življênje dog's life
vojaško življênje army (ali military) life
enolično življênje humdrum existence
sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
posmrtno življênje afterlife
golo življênje bare existence
bedno življênje wretched life
dolgo življênje longevity
družbeno življênje social life
razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
udobno življênje easy life
borba za življênje struggle for life
način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
aktivno življênje active (ali busy) life
brezdelno življênje idle life
denar ali življênje! stand and deliver!
boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
le enkrat v življênju only once in a lifetime
takšno je (pač) življênje! such is life!
dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
imeti žilavo življênje to have nine lives
imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
gre za moje življênje my life is at stake
izgubiti življênje to lose one's life
deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
rešiti si življênje to save one's life
ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
obuditi koga k življênju to revive someone
staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
spremeniti svoje življênje to change one's way of living
poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
stopiti v življênje to come into being, to enter the world
streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
živeti dvojno življênje to lead a double life
živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
zagreniti komu življênje to embitter someone's life
živeti žalostno življênje to live a miserable life
živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life

ἀλέξω (ἀλκή) [inf. praes. ἀλεξέμεν(αι), fut. ἀλεξήσω, -ομαι, aor. ἠλεξησα, -άμην, opt. ἀλέξαιμι, fut. med. tudi ἀλέξομαι, aor. inf. ἀλέξασθαι] 1. act. odbijam, odvračam, branim, pomagam. 2. med. a) odbijam (odvračam) od sebe, branim se proti (τινά); τοὺς εὖ ποιοῦντας vračam enako z enakim; b) pomagam.

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμφι-δέξιος 3 ion. poet. ki rabi obe roki enako spretno, oba; ἀκμαί obe roki; πλευρόν obe strani; χρηστήριον dvoumen; σίδηρος dvorezen.

ἀντ-αυδάω poet. (zopet) nagovarjam, ζῶντας θανοῦσιν ἴσα ogovarjam žive enako kakor mrtve.

ἀντί-γραφος 2 enako pisan, z enakim napisom, z enako vsebino; subst. ἀντίγραφον, τό prepis, kopija.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀντίρροπος 2 (ἀντι-ρρέπω) 1. tvoreč protiutež, ravnotežje, enako težak, odtehtajoč, enakotežen; ἄγειν ἄχθος λύπης ἀντίρροπον kos biti, prenašati pretežko žalost. 2. kos, enake vrednosti. – adv. ἀντιρρόπως πράττω τοῖς ἐναντίοις sem kos sovražnikom.

ἀντι-σηκόω 1. intr. sem enako težek, odtehtam. 2. trans. spravim v ravnotežje.

αὖ [Et. lat. aut, autem, iz αὖ: gršk. αὖτε, αὖτις, αὖθις, αὐτάρ (iz αὖτε ἄρ)] 1. a) zopet, vnovič, iznova, zopet in zopet, zopet iznova πάλιν αὖ, αὖθις αὖ; b) v prihodnje, prihodnjič, posihmal. 2. tudi, enako, pa, ravno tako. 3. nadalje, potem, nato.