Franja

Zadetki iskanja

  • póleg à côté de, aux côtés de, près de, auprès (de), contre, au bord de

    poleg drugih stvari entre autres choses
    poleg omare à côté (ali près) de l'armoire
    poleg tega en plus, en outre, à côté de cela
    drug poleg drugega côte à côte
    čisto poleg tout près
    biti poleg être présent, assister à, faire partie de
    tesno eden poleg drugega bord à bord
  • Pōlliō (Pōliō) -ōnis, m Pólio (Polión), priimek več rimskih rodov. Poseb. znana sta

    1. C. Asinius Pōlliō (tudi Pōlio) Gaj Azinij Polio(n), rimski državnik, vojskovodja, zgodovinopisec, pesnik, kritik, ustanovitelj prve javne knjižnice, Avgustov, Horacijev in Vergilijev prijatelj. Kot Cezarjev pristaš je sodeloval v bitki pri Farzalu, po Cezarjevem umoru je stopil na Oktavijanovo stran, bil l. 40 konzul in l. 39 je triumfiral nad Ilirci; po tem triumfu je živel umaknjeno kot zasebnik in umrl l. 4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. (Dial.), Cat., Plin., Vell.

    2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), eden od šestih kasnejših rimskih zgodovinopiscev, avtor zgodovine cesarstva od cesarja Hadrijana (vladal 117—138 po Kr.) do cesarja Karina (vladal 283—285 po Kr.): Vop.
  • pomémben (-bna -o) adj.

    1. importante; grande:
    pomemben dogodek evento importante
    pomemben dan un grande giorno

    2. (ki ima vpliven položaj) importante, prominente, rimarchevole; (osrednji) grande; (ključen) qualificante:
    pomemben položaj carica importante

    3. (ki ima zaželeno lastnost v najvišji meri) importante, grande, significativo; valido, di spicco, saliente:
    eden najpomembnejših predstavnikov naše književnosti una delle voci più valide della nostra letteratura

    4. (precej velik) notevole, considerevole:
    poneveriti pomemben znesek appropriarsi di una somma notevole
  • Pontius 3 Póncij(ev), Póntij(ev), ime prvotno samnijskega, pozneje rimskega rodu. Poseb. znani so:

    1. C. Pontius Gaj Poncij (Pontij), vodja Samnitov pri Kavdiju: Ci., L., Fl.

    2. L. Pontius Aquila Lucij Poncij (Pontij) Akvila, eden od Cezarjevih morilcev: Asin. Poll. in Ci. ep., Suet.; isti tudi samo Aquila: Ci.

    3. Pontius Pilātus Poncij (Pontij) Pilat, cesarski namestnik v Judeji, ki je obsodil in dal križati Kristusa: T., Tert., Lact.
  • Porphyriō(n) -ōnis, m (Πορφυρίων) Porfiríon

    1. Gigant: H., Mart., Cl.

    2. Pomponius Porphyrio (ali Porphyrion, Porfirion), eden od starejših komentatorjev Horacija, verjetno ok. 200— 250 po Kr.: Char.
  • poslednji Mohikanec frazem
    (zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
    V večna lovišča je odšel še eden od poslednjih Mohikancev slovenskega filma. ▸ Megtért az örök vadászmezőkre a szlovén film utolsó mohikánja.
  • pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
    pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
    alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
    kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola
  • postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

    postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
    postaviti hišo construire une maison
    postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
    postaviti na kaj baser sur quelque chose
    postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
    postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
    postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
    postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
    postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
    postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
    postaviti kvišku relever
    postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
    postaviti na glavo révolutionner
    postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
    postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
    postaviti na mesto koga drugega remplacer
    postaviti na noge mettre sur pied
    postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
    postaviti na ogled montrer, exposer
    postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
    postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
    postaviti na vidno mesto mettre en vedette
    postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
    postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
    postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
    postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
    postaviti poševno pencher
    postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
    postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
    postaviti rok fixer un terme
    postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
    postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
    postaviti temelje asseoir les fondations
    postaviti tik ob coller contre
    postaviti v prejšnje stanje rétablir
    postaviti varuha nommer un tuteur
    postaviti vmes interposer
    postaviti vprašanje poser une question
    postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
    postaviti za načelo établir en principe
    pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
    pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
    postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
    postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
    postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
    postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
    postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
    postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
    postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
    postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
    postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
    (konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer
  • poznaválec connoisseur (of); expert; (competent) judge

    poznaválec miniatur a connoisseur of miniatures
    biti dober poznaválec glasbe to be a good judge of music
    on je eden najboljših poznaválcev francoske književnosti he is one of the best authorities on French literature
  • predpogoj samostalnik
    (temeljni pogoj) ▸ előfeltétel
    izpolnjen predpogoj ▸ teljesült előfeltétel
    nujen predpogoj ▸ elengedhetetlen előfeltétel
    osnovni predpogoj ▸ alapvető előfeltétel
    glavni predpogoj ▸ fő előfeltétel
    ključni predpogoj ▸ kulcsfontosságú előfeltétel
    pomemben predpogoj ▸ fontos előfeltétel
    izpolniti predpogoje ▸ előfeltételt teljesít
    Svoboda tiska je namreč eden od predpogojev vsake demokratične družbe. ▸ A sajtószabadság ugyanis valamennyi demokratikus társadalom egyik előfeltétele.
    Udobna postelja je predpogoj, da se zjutraj zbudimo spočiti. ▸ A kényelmes ágy az előfeltétele, hogy reggel kipihenten ébredjunk.
    Tečaj bo trajal 44 ur, predpogoj za udeležbo na njem pa je najmanj peta stopnja izobrazbe in znanje tujega jezika. ▸ A tanfolyam 44 órás, a részvétel előfeltétele pedig a legalább ötödik képesítési szint és valamely idegen nyelv ismerete.
  • prevèč too much, too many; more than enough

    več kot prevèč enough and to spare
    eden je prevèč v sobi there's one too many in the room
  • prevèč demasiado; en exceso

    preveč dela demasiado trabajo
    eden preveč uno de más
    več kot preveč con gran exceso
    to je preveč esto es demasiado
    to bi bilo preveč zahtevati sería pedir demasiado
    kar je preveč, je preveč! ¡esto ya es demasiado!
  • proarchē -ēs, f (gr. προαρχή) prvi začetek, prazačetek, eden od Valentinijanovih eonov: Tert.
  • propylaea -ōrum, n (gr. τὰ προπύλαια „preddvor(je), preddverje“) propiléje, krasno marmorno stopnišče, ki ga je dal Perikles zgraditi ob zahodni strani Akropole; vodilo je do stavbe s petimi vrati, dohodi na akropolsko planoto s Paladinima svetiščema (Partenon in Erehtejon): Phalereus Demetrius qui Periclem principem Graeciae vituperat, quod tantam pecuniam in praeclara illa propylaea coniecerit Ci., aut theatrum, gymnasia, porticus, aut propylaea nobilia aut arx aut admiranda opera Phidiae Ci., at illo dicente mandatu se civitatis propylaea Minervae, quae sunt ianuae arcis, aedificasse consumptaque in id opus ingenti pecunia Ci. Eden od teh dohodov je propylon -ī, n (gr. προπύλον): cum Athenis celeberrimo loco Minervae delubri propylon pingeret Plin., non postferuntur et Charites in propylo Atheniensium, quas Socrates fecit Plin.
  • Pyracmōn -onis, m (Πυράκμων) Pirákmon, eden od Vulkanovih Kiklopov: ferrum exercebant vasto Cyclopes in antro, Brontesque Steropesque et nudus membra Pyracmon V., illam Acamans habitat nudusque Pyracmon Cl.
  • Pyracmos -ī, m Pirákmos, eden od Kentavrov na Piritojevi svatbi: Quinque neci Caeneus dederat Styphelumque Bromumque Antimachumque Elymumque securiferumque Pyracmon O.
  • Pyroīs (in Pyroeīs) -entis, acc. -enta, m (πυρόεις ognjen) Piroént

    1. eden od Sončevih konjev: O., Val. Fl., Hyg.

    2. planet (premičnica) Mars: Col. poet., Ap., Aus.
  • quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

    1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

    2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.
  • que ki, kar

    el año que viene prihodnje leto
    razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
    el que la que tisti -a, ki
    lo que tisto, kar
    lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
    lo que dirán govoričenje ljudi
    ¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
    el que más, el que menos eden več, eden manj
    hay a. que ver je kaj videti
    ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
    no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
    hay que hacerlo to je treba narediti
    nada que comer nič za pod zob
    tengo que hacer moram napraviti
    por mucho que sepa naj še toliko ve
  • que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

    es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
    salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
    antes que preden
    luego que brž ko
    ya que puesto que ker, ker že
    ¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
    a menos que razen če
    siempre que če, ako
    que yo sepa kolikor jaz vem
    lo mismo que antes isto kot prej
    más que nunca več kot kdaj koli
    yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
    lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
    uno que otro ta in oni, nekateri
    mal que bien tako tako, srednje
    ¡otro que tal! tu je še eden!
    él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
    volaba que no corria letel je, pa ne tekel
    que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
    tarde que temprano prej ali slej
    corre que vuela teče kot veter
    ¡que entre! naj vstopi! naprej!
    que no lo haré tega ne bom naredil!
    corre que corre kar naprej, neprestano