Franja

Porphyriō(n) -ōnis, m (Πορφυρίων) Porfiríon

1. Gigant: H., Mart., Cl.

2. Pomponius Porphyrio (ali Porphyrion, Porfirion), eden od starejših komentatorjev Horacija, verjetno ok. 200— 250 po Kr.: Char.

poslednji Mohikanec frazem
(zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
V večna lovišča je odšel še eden od poslednjih Mohikancev slovenskega filma. ▸ Megtért az örök vadászmezőkre a szlovén film utolsó mohikánja.

pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

poznaválec connoisseur (of); expert; (competent) judge

poznaválec miniatur a connoisseur of miniatures
biti dober poznaválec glasbe to be a good judge of music
on je eden najboljših poznaválcev francoske književnosti he is one of the best authorities on French literature

predpogoj samostalnik
(temeljni pogoj) ▸ előfeltételSvoboda tiska je namreč eden od predpogojev vsake demokratične družbe. ▸ A sajtószabadság ugyanis valamennyi demokratikus társadalom egyik előfeltétele.
Udobna postelja je predpogoj, da se zjutraj zbudimo spočiti. ▸ A kényelmes ágy az előfeltétele, hogy reggel kipihenten ébredjunk.
Tečaj bo trajal 44 ur, predpogoj za udeležbo na njem pa je najmanj peta stopnja izobrazbe in znanje tujega jezika. ▸ A tanfolyam 44 órás, a részvétel előfeltétele pedig a legalább ötödik képesítési szint és valamely idegen nyelv ismerete.

prevèč too much, too many; more than enough

več kot prevèč enough and to spare
eden je prevèč v sobi there's one too many in the room

prevèč demasiado; en exceso

preveč dela demasiado trabajo
eden preveč uno de más
več kot preveč con gran exceso
to je preveč esto es demasiado
to bi bilo preveč zahtevati sería pedir demasiado
kar je preveč, je preveč! ¡esto ya es demasiado!

proarchē -ēs, f (gr. προαρχή) prvi začetek, prazačetek, eden od Valentinijanovih eonov: Tert.

propylaea -ōrum, n (gr. τὰ προπύλαια „preddvor(je), preddverje“) propiléje, krasno marmorno stopnišče, ki ga je dal Perikles zgraditi ob zahodni strani Akropole; vodilo je do stavbe s petimi vrati, dohodi na akropolsko planoto s Paladinima svetiščema (Partenon in Erehtejon): Phalereus Demetrius qui Periclem principem Graeciae vituperat, quod tantam pecuniam in praeclara illa propylaea coniecerit Ci., aut theatrum, gymnasia, porticus, aut propylaea nobilia aut arx aut admiranda opera Phidiae Ci., at illo dicente mandatu se civitatis propylaea Minervae, quae sunt ianuae arcis, aedificasse consumptaque in id opus ingenti pecunia Ci. — Eden od teh dohodov je propylon -ī, n (gr. προπύλον): cum Athenis celeberrimo loco Minervae delubri propylon pingeret Plin., non postferuntur et Charites in propylo Atheniensium, quas Socrates fecit Plin.

Pyracmōn -onis, m (Πυράκμων) Pirákmon, eden od Vulkanovih Kiklopov: ferrum exercebant vasto Cyclopes in antro, Brontesque Steropesque et nudus membra Pyracmon V., illam Acamans habitat nudusque Pyracmon Cl.

Pyracmos -ī, m Pirákmos, eden od Kentavrov na Piritojevi svatbi: Quinque neci Caeneus dederat Styphelumque Bromumque Antimachumque Elymumque securiferumque Pyracmon O.

Pyroīs (in Pyroeīs) -entis, acc. -enta, m (πυρόεις ognjen) Piroént

1. eden od Sončevih konjev: O., Val. Fl., Hyg.

2. planet (premičnica) Mars: Col. poet., Ap., Aus.

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

que ki, kar

el año que viene prihodnje leto
razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
el que la que tisti -a, ki
lo que tisto, kar
lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
lo que dirán govoričenje ljudi
¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
el que más, el que menos eden več, eden manj
hay a. que ver je kaj videti
ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
hay que hacerlo to je treba narediti
nada que comer nič za pod zob
tengo que hacer moram napraviti
por mucho que sepa naj še toliko ve

que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
antes que preden
luego que brž ko
ya que puesto que ker, ker že
¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
a menos que razen če
siempre que če, ako
que yo sepa kolikor jaz vem
lo mismo que antes isto kot prej
más que nunca več kot kdaj koli
yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
uno que otro ta in oni, nekateri
mal que bien tako tako, srednje
¡otro que tal! tu je še eden!
él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
volaba que no corria letel je, pa ne tekel
que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
tarde que temprano prej ali slej
corre que vuela teče kot veter
¡que entre! naj vstopi! naprej!
que no lo haré tega ne bom naredil!
corre que corre kar naprej, neprestano

queue [kö] féminin

1. rep; zadnji del, konec; pecelj, steblo; držaj

queue d'une robe vlečka
queue de billard biljardna palica
queue de l'orage konec, zadnji del nevihte
un habit à queue suknja na škrice
wagon de queue zadnji vagon
queue du cortège zadnji del sprevoda
queue de la guerre ostanki, posledice vojne
en queue zadaj
il est en queue de la classe je med zadnjimi v razredu
la queue de la classe najslabši učenci v razredu
remuer la queue z repom mahati
il s'en est allé la queue entre les jambes odšel je ves osramočen (zmeden, v zadregi)
à la queue leu leu eden za drugim, v gosjem redu
cette histoire n'a ni queue ni têt ta zgodba nima ne repa ne glave
finir en queue de poisson žalostno se končati (o romanu)
commencer, prendre par la queue od zadaj začeti
faire la queue à quelqu'un koga za norca imeti
cette queue n'est point de ce veau-là to ne spada skupaj
tirer le tüable par la queue živeti iz rok v usta

2. vrsta, »rep«

faire queue vrsto narediti
faire la queue v vrsti stati (čakati)
se mettre en queue, prendre la queue postaviti se v vrsto (eden za drugim)
une queue de deux heures dveurno čakanje v vrsti

3. vinski sod (400 l)

quién (množina: quienes) kdo

¿quién viene? kdo prihaja? kdo pride?
¿para quién? za koga?
¿quién es? kdo je (tu)?
quién gritó, quién lloró eden je kričal, drugi je jokal
¡quién fuera (ali fuese) V.! vsak bi bil rad na Vašem mestu!; Vi srečnež!
¡quién supiera cantar! oh, da bi znal peti!
¡quién fuese rico! kako rad bi bil bogat!

quīndecim-virī -ōrum in -ûm, m (ixpt., pisano tudi quīndecim virī) kvindecímviri (kvindecimvíri), petnajsteri možje, petnajsterica (mož), petnajsteričniki, petnajsterično poverjeništvo za opravljanje kakega uradnega posla v Rimu

1. quindecim vir sacris faciundis Ap., Gell. (okrajšano XVviri S. F.) ali quindecimviri sacrorum Aug.; tudi samo quindecimviri T., Plin., Suet. petnajsterica (mož za opravljanje daritev), eden izmed treh velikih svečeniških kolegijev ali zborov (pontifices, augures in XVviri), ki je nadzoroval Sibiline knjige in ob nevarnosti iz njih razbiral potrebna spravna dejanja. Sprva sta to nalogo opravljala le dva svečenika (duoviri), po l. 367 deset (decemviri), od Sule dalje petnajst svečenikov; ti so skrbeli tudi za bogoslužje Velike matere (Magna Mater) ter potrjevali in posvečevali njene svečenike, ki so zato sami sebe imenovali sacerdotes quindecemvirales: Canīnius Gallus quindecimvirûm T. eden izmed … ; ločeno: quindecim Diana preces virorum curet H. Po tvorbi sg. quīndecimvir -ī, m kvindecímvir (kvindecimvír), petnajsteričnik, član petnajsterice: T.

2. quindecimviri agris dandis kvindecímviri (kvindecimvíri) za razdelitev zemljišč: Plin.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.