Franja

lȕk m, mn. lȕkovi
1. bijeli (beli) luk česen
2. crni, crveni luk čebula; drag si mi kao luk očima; na glavi luk tucati mučiti koga; ni luk jeo ni na luk mirisao delati se nedolžnega pri kaki stvari, aferi; udari tuk na luk spopadla, spoprijela sta se dva enako trmasta in žilava nasprotnika

Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)

1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. — Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.

2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet.

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

mačica samostalnik
1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barkaZgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzatV vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacskaMnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.

mačji pridevnik
1. (o mački) ▸ macska Mačje dlake me sploh ne motijo, saj imam dva mucka in enega psa. ▸ A macskaszőr egyáltalán nem zavar, hiszen nekem is van két macskám és egy kutyám.
Povezane iztočnice: mačje stranišče, mačja kuga, mačji aids

2. (o privlačnosti ali eleganci) ▸ macska-Detektive je mogoče prepoznati po njihovi značilni hoji; po mačjem koraku, prihuljeni drži in budnem pogledu. ▸ A nyomozókat jellegzetes járásukról – macskalépteikről, görnyedt testtartásukról és éber tekintetükről – lehet felismerni.Sem res dekle z mačjim pogledom, ki spravi na kolena vsakega moškega? ▸ Tényleg egy olyan macskatekintetű lány vagyok, aki minden férfit térdre kényszerít?Medtem se je manekenka po modni stezi sprehajala z mačjo hojo v zapeljivem spodnjem perilu. ▸ Közben a modell macskaléptekkel, csábító fehérneműben sétált a kifutón.

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

materni jezik stalna zveza
jezikoslovje (o jeziku) ▸ anyanyelv
Mednarodni dan maternega jezika je vsakoletni svetovni spominski dan, ki se ga obeležuje 21. februarja z namenom spodbuditi večjezičnost ter zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti. ▸ Az anyanyelv nemzetközi napja (IMLD) egy minden év február 21. napján világszerte megtartott megemlékezés a nyelvi és kulturális sokszínűség tudatosításának előmozdítása és a többnyelvűség támogatása érdekében.
Dva dneva pozneje je sledil pisni izpit iz maternega jezika. ▸ Két nappal később az anyanyelvi vizsga következett.
Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. ▸ Egyre több japán fiatal nem tudja jól kifejezni magát az anyanyelvén.
Nemščina je torej najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji. ▸ A német tehát a legelterjedtebb anyanyelv az Európai Unióban.

meātus -ūs, m (meāre)

1. hojenje, hoja, hod, gibanje, premikanje, tek, let, prelet(avanje), (pre)tok, pretakanje, strujanje: Petr., Sil., Amm., spiritus, animae Plin. iun., Q. sopenje, dihanje, caelique meatūs describent radio V., solis cursus lunaeque meatūs ali solis lunaeque meatus Lucr., vicinorum siderum meatus Sen. ph., solis ac lunae varii cursus et meatus siderum Lact., aquila leni meatu praevolavit T., m. fluminis Cael., tanti meatus maris Mel. ali avido meatu terras demergere Plin. (o morskem toku, oseki in plimi).

2. meton. pot, cesta: Val. Fl., m. spirandi Plin., meatum vomitionibus praeparare Plin. ali impedito meātu spiritum finiebat T. „pot dihanja“, dihanje, meatus deserere suos Lucan. (o zvezdah) zapustiti svoje poti, potemniti se, mrkniti, Danubius in mare sex meatibus (ustja) erumpit T., bifido meatu divisus Rhenus Cl. deljen v dva rokava.

med prep.

1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati

4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale

mediar vmes priti ali ležati; na pol poteči (čas); posredovati; izgladiti (spor); miniti, preteči; vmes se dogoditi

mediar con alg. posredovati za koga
mediar entre los contrarios skušati spraviti dva nasprotnika
mediar por alg. zavzeti (potegniti) se za koga
al mediar de la mañana ko je polovica dneva že minila
mediaban los días de Mayo bilo je sredi maja

medio polovičen, pol, na pol

medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
punto medio središče
medio hermano polbrat
media hora pol ure
una hora y media ura in pol
media latinidad vulgarna latinščina
media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
media noche polnoč
era media mañana bilo je sredi dopoldneva
¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
medio tiempo (šp) polčas
medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
edad media, media edod srednji vek
de edad media srednjeveški
de media edad srednje starosti
velocidad media srednja (poprečna) hitrost
dos y medio dva in pol
por término medio v poprečju, poprečno
tonto y medio čisto prismojen, neumen
a medio abrir priprt
a medio asar pol pečen
a medio camino na pol pota
a media luz v polsenci
a medio vestir na pol oblečen
a media voz poglasno
son las tres y media ura je pol štirih
dar media vuelta obrniti se
¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
dormido a medios na pol speč

mériti mesurer, prendre la mesure ; (zemljo) arpenter; métrer, jauger

meriti temperaturo (medicina) mesurer (ali prendre) la température; (s puško) viser; (s topom) pointer
soba meri tri metre v dolžino in dva v širino la chambre a trois mètres de long et deux de large
sod meri 200 litrov le tonneau (ali la barrique) a une contenance de (ali contient) 200 litres
ta moški meri 1,75 m cet homme mesure 1,75 m (ali a 1,75 de haut); (z očmi) dévisager, toiser
merca kaj faire allusion à quelque chose, viser à, tendre à quelque chose, avoir pour but (ali pour objet) de, avoir des visées sur
kam neki meri? où (ali à quoi) veut-il en venir? que vise-t-il?, quel est son but?
meriti se s kom se mesurer avec quelqu'un, rivaliser avec quelqu'un

mériti medir

meriti na metre, z metrom medir por metros
meriti svoje moči s kom medir sus fuerzas con alg
meriti temperaturo (med) tomar la temperatura
meriti dva metra medir dos metros, tener dos metros (v dolžino de largo, v širino de ancho)
ta sod meri 50 hl este tonel tiene una capacidad de 50 hectólitros
meriti z očmi koga mirar con atención a alg
meriti (ciljati) z orožjem na kaj apuntar a/c
meriti (namigovati) na kaj hacer alusión a a/c
meriti se s kom medirse con alg, rivalizar (ali competir) con alg

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

milenij samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ millennium, évezredŽe v stari Grčiji, dva in pol milenija nazaj, smo imeli situacijo, ko se se majhne mestne državice nenehno bojevale. ▸ Már az ókori Görögországban, két és fél évezreddel ezelőtt is volt olyan helyzet, amikor a kis városállamok folyton háborúztak egymással.

2. neštevno (prelom tisočletja) ▸ millennium, ezredforduló
Poročanje medijev o mileniju je ljudi odvrnilo od tega, da bi ga dočakali v tujini, zato so raje ostali doma. ▸ A média ezredfordulóról szóló tudósítása eltérítette az embereket attól, hogy külföldön várják be az ezeredfordulót, ezért inkább otthon maradtak.

3. neštevno, religija (obdobje vladanja Kristusa) ▸ millenarizmus, millennium
Velik del milenarizma ima svoje korenine v judovskem pričakovanju prihoda Mesije. Svoje ime ima po zgodnjekrščanskem pričakovanju Kristusovega drugega prihoda, ki mu bo sledil milenij, tisočletno kraljestvo miru. ▸ A millenarizmus nagy részt a zsidó vallás messiásvárásában gyökerezik. Nevét a korai kereszténység idejében Krisztus második eljövetelének a várásáról kapta, amit a millennium, az ezeréves béke királysága követ.

ministrska predsednica stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök
Theresa May je dva dni po vzponu na vrh konservativne stranke tudi uradno postala nova britanska ministrska predsednica. ▸ Hivatalosan is Theresa May lett az új brit miniszterelnök, két nappal azután, hogy a Konzervatív Párt élére került.
Sopomenke: predsednica vlade

míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
pren. mišja luknja topaia
mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
mišji strup topicida

Mithridātēs -is ali -ī, m (Μιϑριδάτης ali Μιϑραδάτης) Mitridát (Mitradát)

1. ime več pontskih kraljev. Poseb.
a) Mithridates V. Euergetes Mitridat V. Everget, v tretji punski vojni zaveznik Rimljanov, podpiral pa jih je tudi v vojni zoper poganskega kraljeviča Aristonika in dobil za to Veliko Frigijo: Iust.
b) Mithridates VI. Eupator Mitridat VI. Veliki Evpator (121-64), hud sovražnik Rimljanov; premagan od Pompeja se je nasadil na svoj meč: Ci., Mart., Iuv., Plin., Cels., Gell.

2. perzijski satrap: N.

3. kralj Armenije: T.

4. kralj Perzije, Cezarjev prijatelj: Auct. b. Alx.

5. dva perzijska kralja: Iust.

6. priča zoper Flaka: Ci. — Od tod adj. Mithridāticus 3 (Μιϑριδατικός) mitridátski, Mitridátov: bellum Ci. z Mitridatom, antidotum Plin., crimen Ci. priče Mitridata. Mithridātēus 3 (pesn.) ali Mithridātīus 3 (Μιϑριδάτειος) = Mithridāticus 3: Mithridatea nomina O., Mithridatia herba Plin.; v gr. obl.: antidotus celebratissima, quae Mithridatios vocatur Gell.; subst. Mithridātīum -iī, n mitridátij, zdravilo zoper strup, protistrup (imenovan po Mitridatu VI. (gl. zgoraj), ki se je z uživanjem protistrupov tako navadil strupov, da mu niso nič škodili): Cael.