Franja

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

fantje samostalnik
(športna kategorija) ▸ fiú, férfiV najmlajši kategoriji fantov sta si namreč razdelila odlično drugo mesto. ▸ A legfiatalabb fiúk kategóriájában ők ketten a kiváló második helyen osztoztak.
Tudi v konkurenci fantov je imela Slovenija dva predstavnika. ▸ Szlovénia a fiúk versenyében is két versenyzővel képviseltette magát.
Sopomenke: fanti

Fātuus -ī, m (fārī) Fátuus = Vedež(evalec), Prerok, drugo ime preroškega gozdnega in poljskega boga Favna (Faunus); njegova hči ali žena Fātua -ae, f Fatua = Vedeževalka, Prerokinja: Varr., Iust., Lact., Arn., Serv. Soobl. Fātuclus (vulg.. Fātuēlus) -ī, m Fatukel (Fatuel): Serv. Od Fatua in Fatue izvirajo Fātuī (Fatui) in Fātuae (Fatue), vedežna poljska božanstva: M. Za Picence so bili Fatui duhovi, ki so ženskam povzročali moro: Plin.

faustus 3, adv. -ē (iz *fauestas: favor) ugoden, ki napoveduje srečo, osrečujoč, srečen, razveseljiv, blažen, koristen: quia id faustum putamus Ci., o nox illa fausta huic urbi! Ci., ut eis … ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., f. annus O., faustum carmen O., i pede fausto H., f. omen L., Suet., fausto committitur omine sermo O., f. dies Ter., f. tempus Lucr., f. acclamationes Suet. Pomni zlasti stalno besedilo z aliteracijo: quod bonum, faustum, felix fortunatumque sit! Ci. naj bo to dobro, ugodno, srečno in uspešno = Bog daj srečo in blagoslov! Od tod occ. Faustus -ī, m Fávst, vzdevek L. Kornelija Sule, sina diktatorja Sule. Bojeval se je l. 63 pod Pompejem pred Jeruzalemom, bil l. 54 kvestor, boril se je pri Farzalu proti Cezarju; po bitki pri Tapsu so ga Cezarjevi ujeli in ubili: Ci., C. Njegova sestra Fausta je bila v drugo omožena s T. Anijem Milonom Ci. ep. Od tod adj. Faustīnus 3 Favstov: Varr.

faveō -ēre, fāvī, fautum

1. komu naklonjen biti, potegniti (vleči) s kom, na roke iti, streči, ugajati komu, podpirati, pospeševati; z dat. personae ali rei: f. virgini Ter., amanti, precantibus O., Bacche, fave vati O. bodi milostljiv, f. canenti Val. Fl., si sibi dei favent Cat., qui diligebant Roscium, Panurgo favebant Ci., Miloni ne favere quidem potui Ci., omnes boni semper nobilitati favemus Ci. smo strankarji (pristaši) aristokratov, f. Sullanis (Sullae Vell.) partibus N., populares Polyperchonti favebant N., favere et cupere Helvetiis C., omnibus favit Suet., isti favere sententiae Ci., f. alicuius gloriae ali dignitatique Ci., Caesaris rebus C., nimis bello S., Catilinae inceptis S., favere enim pietati fideique deos L., precibus meis fave, Ilithyia O. f. huic timori O., v pomoč biti, faveo quoque laudibus istis O. tudi ta hvala mi je prijetna, favet verbis ipsa suis O. ugajajo ji … besede; brezos.: non modo non invidetur illi aetati, verum etiam favetur Ci.; z acc. pron.: quod ego favisse me tibi fateor Ci. v čemer da sem ti pritegnil; s praep.: qui Parthorum quoque contra Romanum nomen gloriae favent L. ki branijo slavo Partov proti rimskemu imenu, hac pro parte (= pro Perseo) … favent O. mu želita zmago, turba favens adversus studium suum Suet. = drugo stranko podpirajoče občinstvo; z inf. ali ACI = zahtevati, želeti: mulieres spectare faventes Enn., quod adscribi factis … se favet O.; s finalnim stavkom: faventibus cunctis, ut essent vera Plin. ko so vsi zahtevali (želeli), da … , di faveant, ut … Plin. iun. dali bogovi, da … !, faveo enim saeculo, ne sit sterile Plin. iun. kajti želim naši dobi, da ne … ; abs.: multitudo audiens favet, odit Ci., iniquus iudex est, qui aut invidet aut favet Ci., dum favet nox et Venus H. je ugodna, adsis, o Tegedae, favens V., Phoebe, fave Tib., faveant modo numina O., dii faveant Cu., faventibus diis Suet., iudices, ut faveant, rogamus Q., invidi et faventes T.; pren.: altera (tellus) frumentis … favet, altera Baccho V. je ugodna (žitni) setvi, … vinogradništvu, je pripravna za … , ventis faventibus aequor navigat O. ob ugodnem vetru.

2. occ.
a) ploskati, odobravati: alicui L. idr., equo O., panno Plin. iun.; abs.: studiis faventum consonat omne nemus V., turba faventium H., clamor, qualis ex insperato faventium (esse) solet L.
b) vdajati se, posvetiti se čemu: galli favent faucibus … cantu (dat.) Enn. ap. Ci., apes operi favent O. pridno delajo.
c) na jezik paziti, ne motiti (s hudimi besedami), tiho biti, molčati; z abl.: rebus divinis, quae publice fierent, praefabantur „ut faverent linguis“ Ci. naj molčijo, favete linguis H. ali ore favete V., O. molčite, tiho bodite, quisquis ades, lingua, vir mulierque, fave Tib., animis linguisque favete O. vzdržite se hudobnih besed in misli, mente favete pari Sil.; abs.: favete, adeste animo Ter. coetum celebrate faventes V. s slovesnim duhom.

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

festreden: sich festreden (pri govorjenju/diskusiji pozabiti na vse drugo); predolgo razpravljati

fōglio m (pl. -gli)

1. list:
foglio bianco, rigato, a quadretti bel, črtan, kariran list
un foglio di carta bollata kolkovan list papirja
foglio asciugante pivnik

2. folija:
alluminio, oro in fogli aluminij, zlato v foliji
un foglio di stagnola staniolna folija

3. popisan, potiskan papir:
foglio volante letak

4. dokument, papir:
foglio ufficiale uradni dokument
foglio di via obbligatorio odločba o izgonu
foglio rosa začasno vozniško dovoljenje

5. stran:
voltar foglio pren. obrniti list, ploščo, preiti na drugo temo

6. bankovec:
un foglio da diecimila lire bankovec za deset tisoč lir

Folge, die, (-, -n)

1. (Auswirkung) nasledek, posledica; Folgen haben imeti posledice; etwas zur Folge haben imeti za posledico; Grund und Folge razlog in posledica

2. (Reihe usw.) vrsta, niz, serija, zapovrstje, zaporedje, sosledje, vrstenje, Mathematik zaporedje; neue Folge nova serija

3. (folgende Zeit, folgender Teil einer Schrift) nadaljevanje; zweite Folge drugo nadaljevanje; in der Folge potem, pozneje; in weiterer Folge v nadaljevanju, pozneje

4. Jagd: zasledovanje

5. Folge leisten einer Einladung: odzvati se (vabilu), sprejeti (vabilo); einer Bitte: ugoditi (prošnji); einem Befehl: ubogati (povelje); Weisungen: ravnati se po (navodilih) zur Folge haben biti nasledek (X hat Y zur Folge Y je nasledek X-a)

forme [fɔrm] féminin oblika, forma; kalup; model, kopito (za čevlje); način; izraz; sport forma; marine dok; pluriel manire, dostojnost

de pure forme čisto formalen
pour la forme na videz, za oči, pro forma
en forme de v obliki
en bonne et due forme po predpisih
pour la bonne forme zaradi reda
pour vice de forme zaradi formalna napake
par forme d'avis po sporočilu
sans autre forme de procès brez nadaljnjega
sous (la) forme de v obliki; kot
épouser, revêtir une autre forme dobiti, privzeti drugo obliko
être en pleine forme (sport) biti v dobri formi
manquer de formes biti brez manir
y mettre les formes taktno se izraziti
prendre forme de dobi(va)ti obliko
prendre des formes (familier) (z)rediti se
défaut masculin, vice masculin de forme formalna napaka
manque masculin de forme brezobličnost, neizbrušenost

frollare

A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

Gestalt, die, (-, -en) eines Menschen: postava; (Persönlichkeit, Dichtergestalt), Physik lik; (Erscheinung, Mensch) pojava; (Form) Biologie, Physik oblika; (Erscheinungsform) Philosophie podoba; in Gestalt von v podobi; nach Gestalt der Dinge kot stvari stoje; einer Sache Gestalt geben uobličiti (kaj); Gestalt gewinnen dobivati obliko; eine andere Gestalt gewinnen dobiti drugo obliko

gīgnō -ere, genuī, genitum (reduplicirana obl. star. glag. genō -ere, prim. gr. γενέτωρ = lat. genitor, gr. γίγνομαι rodim se, nastajam, postajam, γένος = lat. genus rod, gr. γένεσις rojstvo, rod, nastanek, γόνος rojstvo, pokolenje, γνωτός brat, lat. gēns, genius, genitālis, genuīnus, in-genuus, Gnaeus, beni-gnus, mali-gnus, nāscor [iz *gnāscor], nātus, nātiō, nātūra, naevus, idr.)

1. roditi, zaroditi, zaploditi, ustvariti: Romule, qualem te patriae custodem di genuerunt ENN., sextus hic (Hercules) ex Alcmena quem Iuppiter genuit CI., nec Hecubam causam interitus fuisse Troianis, quod Alexandrum genuerit CI., pisces ova, cum genuerunt (so znesle), relinquunt CI., Aeneam Anchisae Venus genuit V., Maiā genitus (= Mercurius) V. Majin sin, dis genite et geniture deos V., genitus Amphione O. Amfionov sin, genitus de sanguine nostro, genitus de semine Iovis O., me pater ex alia (z drugo) genuit O., vaccam e terra genitam O., qui te genuere O. roditelji, starši, me subditum et pellice genitum appellant L., (M. Antonius) perdundae pecuniae genitus S. FR., vir demerendis hominibus genitus VELL., adulescentis in omnium virtutum exempla geniti VELL., omne potens animal leti genitumque nocere LUCAN., quaecumque animal pariunt, in capita gignunt PLIN.; o posinovljencu: Caesar tantum genuit virum (= Octavianum) O.; abs.: ut in gignendo ... perfacile appareat CI., hae, quae gignunt CELS.; pren.: ad maiora enim quaedam nos natura genuit CI., deus animum ex sua mente et divinitate genuit CI. je ustvaril, (Athenae) cum genuere virum talicum corde repertum LUCR.

2. (o stvareh) dajati sadove (plodove), roditi, obroditi: tellus florem de caespite gignit O., India eos (ferullos) gignit PLIN. daje; v pass.: quae in terris gignantur CI. ali Corycium nemus, ubi crocum gignitur CU. = raste; od tod subst. pt. pr. med. gīgnentia -ium, n rojevajoče naravne moči, organska telesa, rastlinstvo, rastlinje: AP., LACT. loca ... nuda gignentium S. brez rastlinstva.

3. metaf. roditi = ustvariti, narediti, povzročiti, vzbuditi, storiti, delati: haec ipsa virtus amicitiam gignit CI., qui ... genuit in hac urbe dicendi copiam CI., gignis nobis novas praeceptiones CORN., ludus enim genuit trepidum certamen et iram H., alium sitim gignit PLIN. povzroča žejo, užeja, mel gignit insaniam PLIN., probationes, ... quas (orator) ... quodam modo gigneret Q.; v pass. roditi se = nastati, postati, izhajati, prihajati, izvirati: Plato eas (sc. ἰδέας) gigni negat CI., intellegamus naturā gigni sensum diligendi CI., perturbationes omnes gignuntur ex ea (intemperantia) CI., cum ipse sui generis initium ... ab se gigni ... vellet CI., ex hac maxima libertate tyrannis gignitur CI., de gignenda sapientia GELL.

gigogne [žigɔnj] féminin

mère féminin Gigogne mati s številnimi otroki
table féminin gigogne vrsta miz, ki se dajo vtakniti ena v drugo
meubles masculin pluriel gigognes zložljivo, vklopljivo pohištvo
fusée féminin gigogne vrsta vklopljivih raket

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

Glaucē -ēs, f (Γλαύκη) Glávka,

1. mati tretje Diane: CI.

2. drugo ime Jazonove soproge Kreúze: HYG.

3. neka Amazonka: HYG.

grenier [grənje] masculin podstrešje; prostor za žito, za seno; figuré žitnica, rodovitna pokrajina

au grenier pod streho, na podstrešju
grenier à blé kašča za žito
grenier à foin senik, svisli
aller de la cave au grenier (figuré) iz ene skrajnosti v drugo iti (pasti)
chercher quelque chose de la cave au grenier vso hišo preiskati za kaj
être logé au grenier stanovati na podstrešju

guancia f (pl. -ce)

1. lice:
baciarsi sulle guance poljubiti se na lica
porgere l'altra guancia pren. nastaviti drugo lice, mirno prenašati žalitve, udarce

2. ekst. knjižno obraz

3. veter. mesnati del glave (zaklane živali)

harpastum -ī, n (gr. ἁρπαστόν : ἁρπάζω) manjša in trša žoga (natrpana s cunjami, perjem idr.), potem tudi igra z njo; igralec enega moštva je igralcem nasprotne ekipe žogo vrgel tako, da so jo ti čim težje ujeli (to je storil najbolje, kadar je z gibom roke in premikom telesa nakazal eno smer, potem pa žogo nepričakovano vrgel v drugo): Mart.